Klemen, najprej čestitke tebi in celi vaši ekipi za prodor na naše male ekrane. Super vas je videti. Super je videti tudi, da ste tudi vi ljudje, kot mi, in da imate tudi vi kdaj pa kdaj podočnjake po neprespani noči. Če si prej to skril, ker te pač nismo videli, kako je zdaj s tem? Ali moraš v masko pred oddajo?
Seveda, ja. Nujno v masko. Hvala bogu, ker jaz zjutraj nisem za nikamor. Že čez dan sem bolj tako-tako, zjutraj pa sploh ne, hehe. To pa pomeni tudi, da smo eno uro pred programom že na stolih naših pridnih maskerk – sovoditeljica Žana ima ob petih zjutraj že skoraj nov obraz.
Kdaj potem vstaneš? Se je tvoj urnik premaknil?
Jaz imam še relativno srečo, ker sem kar blizu prostorov doma, ampak eno uro prej je kar treba v akcijo. To pomeni, da moram s psičko okoli pol petih že na sprehod. Nobeden od naju ni navdušen, ampak nekako nama gre, hehe. To smo mi jutranji zaspanci.
Torej si vsak dan deležen konkretnih količin pudra. Kako se počutiš, ko si tako napudran? Predvsem pa, kako to odstraniš?
V bistvu niti ne opazim, dokler si ne obrišem nosu, hehe. K sreči vse te kozmetične preparate dobro prenašam, mi jo pa velikokrat zjutraj zagodejo lasje. Pal jutranja frizura, ki spominja na kako pošast oziroma v najboljšem primeru trolčka, hehe. Aja, odstranim? Ponavadi z vlažilnim robčkom ali pa naravnost pod tuš, pa je.
No, šalo na stran. Kako se razlikuje delo na TV od dela na radiu?
Veliko več fokusa je potrebnega. In predpriprav. Najprej se dan prej zastavi program, s producenti predvidi, kakšen foto in video material je potreben. Ko si v studiu, je pa – ker še zmeraj tudi sam miksam pesmi in upravljam vse elemente, ki jih slišite – potrebnega veliko komuniciranja z režijo, ki mora vedeti, kaj boš počel in kako, da so pripravljeni s kamerami, grafično podobo ... Obenem pa pazimo, da se TV delo ne pozna pri poslušalcih – Aktual ostaja 95-odstotno tak, kot je bil.
Si pa po koncu programa res bolj izžet. Aja, pa še ena bistvena sprememba – ne morem več direktno po pleskanju na radio, hehe.
S tvojo teve-radijsko partnerico sta res zabaven par. Se tudi v prostem času družita?
Veliko. Tudi z Žaninim možem Davidom oz. Vidmarjem, kot mu često rečeva, hehe. Tako da so skupni koncerti, pikniki, obiski kar redno na programu. Pa tudi takoj po etru gremo skupaj na malico, predebatiramo minuli program, predvsem pa lumparije njenih otrok.
Najbrž imaš sedaj še manj prostega časa kot prej. Kaj pa počneš, ko nimaš pudra na obrazu in nisi pod žarometi?
Spim. Hahaha. Fitnes, gledališče, kino, izleti v naravo, prav zdaj študiram še nutricionistiko, tako da mi res manjka časa. Ga imate kaj kje?
Poskusil si že skoraj vse - glasba, radio, televizija, film (sinhronizacija) … Kaj ti sploh še manjka? Gledališče, morda? Ah, ne, tudi to si že počel. Spomni nas.
Uf, gledališče je velika ljubezen. Več kot deset let sem bil aktiven v rodni Žirovnici, potem z Godlerjem v komediji Bunderla & Godler šov, pa dva muzikala in pol (poleg Vesne in Veronike Deseniške sem bil skoraj v Madagaskarju, pa se poškodovana noga ni strinjala) ... Mogoče v kratkem spet. Bomo videli, pogovori so še zelo na začetku.
Če smo že pri gledališču, velikokrat te vidimo na kakšni predstavi, še večkrat pa te vidimo v kinu. Kaj ti je bolj pri srcu? Se da sploh primerjati?
Uf, težko se da primerjati. Kino me ponavadi pritegne zaradi tematike – evropski filmi, grozljivke, blockbusterji ... V gledališče pa si »upam« tudi na blef, ko ne vem, kaj točno me čaka. Zelo priporočam, ker prijetno preseneti. Velikokrat kakšne predstave na prvi pogled ne bi šel pogledat, potem pa se izkaže, da bi veliko zamudil. Res je taka duševna hrana. Sploh poleti, ko so predstave in filmi na prostem, zvečer ... Ko zraven pade še večerja. Vrhunsko!
Večkrat rečem, da je naše največje bogastvo čas. Kako pa ti kaj s časom? Ti ga najbrž kar primanjkuje? Kako si organiziraš dan, da imaš čas za osnovne stvari?
Plus je že to, da ga zelo zgodaj začnem. Je pa res treba vse zorganizirati, da se ne znajdeš zgolj na kavču pred playstationom. Pišem si – vse, kar me čaka, kar imam v planu, si zapišem v urnik in se poskušam dosledno držati plana.
Projektov kup … Kmalu prihaja animirani film. Povej nam kaj več o tem.
Iskreno sploh nisem vedel, da se pripravlja, potem pa me pokličejo iz Studia Ritem, da bomo poleti posneli nove Trole. Spet me čaka namrgodeni trolček Veja, ki ga v izvirniku igra Justin Timberlake, in upam, da kup novih pesmi. Še pred tem pa se slišimo oziroma gledamo v novem delu risanke Ups!2.
Kako boš uskladil vse te obveznosti? Imaš morda supermoči?
Ah, kje. Edina supermoč, ki jo imam, je, da lahko vse pojem, hehe.
Ko smo že pri supermočeh - kdo je tvoj priljubljeni superjunak?
Kot mulcu sta mi bila najbolj všeč Superman pa Batman. Kasneje sem tudi jaz dojel, da je Batmanova supermoč samo to, da je bogat, hehe, ampak so pa prišli potem še drugi superjunaki – od Marvela do Dc-ja. Tega je malo morje, ampak recimo, da čez Supermana ga ni. Ajaaa, pa He-mana tudi ne. Z mulci iz naše vasi smo se non stop igrali He-mana in gospodarje vesolja. Jaz sem igral vse negativce, hehe, pa še danes najraje v risankah igram »bad-guye«. Temni, zlobni liki so bolj zanimivi, večplastni.
Pa še vprašanje za konec: če bi lahko izbiral med katerokoli močjo, ki jo imajo različni superjunaki, katero bi izbral? Lahko izbereš samo eno.
Huh ... Izbiram med letenjem in nevidnostjo. No, dajva letenje, ker je res nekaj osvobajajočega in še hitro bi prišel z enega konca na drugega. Kar pa bi v tem letnem času del na cesti vsiii potrebovali, a ne?
