Članica ansambla Dunajske državne opere že leta nastopa na najbolj priznanih koncertnih in opernih odrih po vsem svetu ter sodeluje z vrhunskimi dirigenti in opernimi pevci. Tokrat je spregovorila o svojih začetkih, o vlogi Azucene, ki jo bo nocoj upodobila v SNG Opera in balet Ljubljana, razkrila pa nam je tudi, kaj jo poleg glasbe še navdušuje.
Kdaj ste se odločili, da se boste podali v svet glasbe in predvsem opere? Je bila to želja že od mladih nog oz. kaj je privedlo do te odločitve?
Zelo rada sem prepevala že vse od malega. Glasba me je spremljala na vsakem koraku, tako sem pričela s prvimi urami solopetja pri štirinajstih letih. V opero pa sem se zaljubila na prvi pogled ob prvem obisku Dunaja in Dunajske državne opere. Spominjam se, da sem z mamo stala pred mogočno arhitekturo opere in sem bila tako fascinirana, da sem jo pocukala za rokav in rekla: 'Mami, ali bom kdaj tukaj pela?' Mama je bila presenečena nad mojim vprašanjem in mi je odgovorila: 'No ja, če boš pridna, se pa še celo zna zgoditi.' S tistim dnem sem si zadala visoki cilj, da nekega lepega dne postanem solistka Dunajske državne opere, vendar si o tem dolgo nisem upala govoriti na glas.
Se morda spomnite svoje prve večje operne vloge?
Svojo operno pot sem začela v nacionalnem teatru v Mannheimu, v Nemčiji. Takoj po avdiciji so mi ponudili pogodbo in mi dodelili nosilno vlogo opere Carmen, s katero smo takrat otvorili novo sezono. Carmen je bila moja prva velika vloga in je dejansko sanjska vloga vsake mezzosopranistke. Mislim, da si ne bi mogla zaželeti boljšega začetka operne poti.
Na odru nastopate že več kot desetletje. Se danes počutite drugače, ko stopite na oder, ali se občutki niso spremenili?
Ko sem v garderobi ali za odrom, sem Monika, v trenutku, ko stopim na oder, pa se z vsem bitjem prelevim v karakter, v vlogo, ki jo pojem. Ta občutek, vživeti se v vlogo in vlogo na odru dejansko živeti, ne samo peti, je res nekaj posebnega in se je pri meni skozi leta še dodatno razvil in poglobil.
Se vam je katera operna vloga še posebej vtisnila v spomin in zakaj?
Posebej v spomin se mi je vtisnil moj debi v vlogi Ulrike iz Verdijeve opere Ples v maskah v Dunajski državni operi, ko sem na Dunaju pela drugo sezono. Po zelo uspešnem debiju mi je v pavzi na vrata garderobe potrkal sam Placido Domingo, ki mi je prišel osebno čestitat in me povabit na gostovanje v Los Angeles.
Pred vami je premiera v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer boste nastopili v vlogi Azucene v Verdijevi operi Trubadur. Kakšni so občutki?
Občutek nastopiti pred domačim občinstvom je zame nekaj posebnega. Tokrat še toliko bolj, saj zelo dolgo nisem stala na slovenskih opernih deskah. Nazadnje sem nastopala v Cankarjevem domu kot Carmen, Suzuki in Ježibaba, kar je pa že kar celo desetletje nazaj. Zato se zelo veselim ponovnega snidenja s slovenskim občinstvom!
Režiserka Yulia Roschina omenja, da je v središče opere želela postaviti prav vaš lik in z Azuceninimi očmi predstaviti zgodbo Verdijeve opere. Kako je potekalo sodelovanje z Yulio?
Sodelovanje z Yulio je bilo čudovito. Zelo všeč mi je bilo, da je bila zelo dobro seznanjena z vsemi detajli karakterja tako komplicirane osebnosti, kot je vloga Azucene. Poleg tega je postavitev opere klasična, kar je meni najbolj pri srcu. Glede na to, kako pevsko zahtevne so glavne vloge v operi, je Yulia vedno našla rešitev, da je dogajanje na sceni znala prilagoditi pevcem. Postavitev Trubadurja je zato zelo lepa in je več kot vredna ogleda!
Kdo je Azucena?
Azucena je lik travmatizirane ciganke, ki živi v senci svoje mračne, tragične preteklosti, ki jo spremlja in preganja že od nekdaj. Svojo tragedijo podoživlja v arijah, kjer opeva tragično smrt svoje matere in svoje težko življenje. Je oseba, ki je zaslepljena s sovraštvom, željo po maščevanju, a hkrati polna materinske ljubezni do svojega sina Manrica. Interpretacija tega mračno obarvanega karakterja mi je velik izziv in dramsko karakterizacijo tega lika vedno z veseljem sprejmem. Pevsko vloga Azucene zahteva od mezzosopranskega glasu resnično vse, pisana je v zelo širokem glasovnem razponu, z dolgimi legato frazami in z močnimi emocionalnimi izbruhi, je dramatična, a hkrati tudi obarvana z lirskimi momenti. Vloga je v opernem repertoarju uvrščena med najtežje mezzosopranske vloge.
Kako potekajo priprave na operno vlogo?
Najprej se poglobimo v besedilo in note. Naučimo se pevske fraze in ritem, dinamiko, istočasno se poglabljamo v samo dogajanje v operi, v karakter vloge, mogoče preučimo tudi kakšne informacije iz drugih virov in literature za boljše razumevanje celotne zgodbe. Nato sledi pevsko-tehnično piljenje in poliranje vloge, čemur operni pevci pravimo, da vlogo »natreniramo v grlo«. Priprava vloge traja različno dolgo, pri čemer je vse odvisno od pevske zahtevnosti vloge, pa tudi od tega, koliko sami gorimo za neko vlogo. Bolj ko nam je vloga všeč, hitreje bomo pripravljeni na scenske vaje. Sledi postavitev vloge v sceno in takrat se običajno zgodi ponotranjenje vloge, da postane del tebe.
Kaj vas poleg glasbe še navdušuje?
Kolesarjenje, sprehodi in zelo rada grem na morje!
Kdo je vaš najljubši skladatelj in zakaj?
Težko se odločim med Verdijem in Wagnerjem. Oba skladatelja sta komponirala najmočnejše, najpopolnejše mezzosopranske vloge, ki so idealne za moj glas in moj karakter.
Ali prepevate tudi v prostem času?
Glasbe je v mojem življenju tako veliko, da mi v prostem času prav prija malo tišine.
