Vedno sodobna in aktualna dramska klasika v režiji Eduarda Milerja in priredbi Žanine Mirčevske odstira pogled v esenco človeka in njegove nečlovečnosti. V sredo, 18. januarja, je bila na Velikem odru SNG Drama Ljubljana premiera uprizoritve Mrtvaški ples švedskega dramatika in pisatelja Augusta Strindberga v režiji Eduarda Milerja.
Zakonca, ki ju veže sovraštvo
Uprizoritev Strindbergove drame o zakoncih, ki ju ne veže ljubezen, ampak sovraštvo, je nastala po prevodu Janka Modra. Avtorica priredbe in dramaturginja uprizoritve je Žanina Mirčevska, avtorica jezikovne predelave in lektorica Tatjana Stanič, scenograf Branko Hojnik, kostumografinja Jelena Proković, avtor videa Atej Tutta, oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš, avtor glasbenega izbora Eduard Miler, svetovalka za francoščino Saša Mihelčič in asistentka kostumografinje Saša Dragaš.
Prva uprizoritev v ljubljanski Drami pred več kot 100 leti
Strindbergova igra Mrtvaški ples (1901) je bila na odru ljubljanske Drame doslej uprizorjena le enkrat, in sicer pred več kot sto leti (1920) v režiji Osipa Šesta. Na prvi pogled realistična drama, ki je v globljih plasteh simbolistična, v njej pa lahko prepoznamo tudi elemente absurdizma, problematizira »temno plat človeka, ki ima nagonsko potrebo po zmagi z destrukcijo,« v gledališkem listu zapiše Žanina Mirčevska.
Prve ponovitve bodo na sporedu 19. in 30. januarja, 1., 3., 4., 6. in 14. februarja ob 19.30 ter 2. februarja ob 17.00.
Ciklus zla, ki se oplaja in se pretaka z enega na drugega, poganja vampirski človek, ki je plenilec, parazit, mrhovinar. Kot v gledališkem listu zapiše Mirčevska, gre za »izrazito angažirano besedilo, ki razgali genezo marsikaterega zla, tudi v političnem smislu. Tekst je ‘anatomija’ temne zgodovine človeštva, ki je zaciklano v destrukcije in samodestrukcije.«
Duhovni vampirji
Igra z obilico črnega humorja ter lucidnih in duhovitih dialogov, ki jo je Strindberg napisal v dveh delih, mojstrsko izriše profile posameznikov, ki so izrazito toksični, življenjsko in karierno neuspešni duhovni vampirji, zazibani v brezdušni mrtvaški ples. Ena od posebnosti uprizoritve v režiji Eduarda Milerja in v priredbi Žanine Mirčevske je, da združuje oba dela Strindbergovega Mrtvaškega plesa, kar v svetovni zgodovini gledališkega uprizarjanja te dramske klasike predstavlja precejšnjo redkost.
Mali pekel
Protagonisti igre so tiranski vojaški stotnik Edgar (Igor Samobor), ki poveljuje pomorski artileriji; njegova manipulativna žena Alice (Nataša Barbara Gračner), nekdanja in nerealizirana igralka; in njen bratranec Kurt (Bojan Emeršič), vodja karantenske postaje, vzpostavljene na otoku, imenovanem Mali pekel. Sovraštvo je edina vez med zakoncema, ki že 25 let živita skupaj na tem otoku. V stolpu, ki je bil nekoč zapor, sta si uredila dom, ovalni salon, ki je, tako kot njuna zveza, zatohel, plesniv in strupen. Gre za nekakšno večno karanteno, v kateri, izolirana od preostalega sveta, uprizarjata svojo zakonsko vojno. Po 15 letih Kurt obišče sestrično Alice in njenega soproga Edgarja. V mladosti so bili namreč veliki prijatelji. Njegov obisk spremeni in poživi sovražno in izpraznjeno rutino sobivanja zakoncev. Gosta se vampirsko okleneta in v njem najdeta idealnega poslušalca, interakcije z Edgarjem in Alice pa v Kurtu prebudijo in razgalijo temne plati njegove osebnosti. Vampirski značaj je mogoče opaziti tudi pri mlajših likih: Judit (Eva Jesenovec) gradi s snubci zelo podoben odnos, kot ga imata starša Edgar in Alice. Kurtov sin Alan (Domen Novak), kultiviran, naivno čist, iskren in vljuden mladenič, je bodoči Edgar.
V Mrtvaškem plesu igrajo Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner, Bojan Emeršič, Domen Novak, Eva Jesenovec in Petra Govc.
