Letošnje leto si boste zagotovo zelo zapomnil – štirideseti rojstni dan in očetovstvo.
Res je, kako ste vedeli? Končno sem star štirideset let. To sem si že od nekdaj želel. Otroka sem si želel šele nekaj let, ampak dopolniti štirideset let so bile pa moje sanje že od malega. In to, da se je oboje združilo na isto leto, je super. Oboje mi je prineslo veliko sreče, pa ne samo zato, ker se bom lažje spomnil, koliko je moja hči stara. Predvsem zato, ker mi je uspelo doseči dve prelomnici v istem letu. Ah, ja, življenje je lepo.
Svoje starševske izkušnje ste očitno takoj unovčili v stand-up komediji Strast, dojenček in rompompom?
Uau, grše pa tega ne bi mogli opisati. (smeh) Hvala za tole. Pa samo zato, ker ste dali vprašaj na koncu stavka ... To namreč še ne pomeni, da je to vprašanje. Tole je bolj trditev, tako da ne bom odgovoril. Naslednje vprašanje, prosim. (smeh)
Jemljete snov za tekste vedno iz svojega življenja? Se ne počutite ob tem malce razgaljeni?
Od kod drugod pa bi ga lahko jemal? Iz svojega prejšnjega življenja? Saj bi, samo se ga ne spomnim. (smeh) Stand-up komedija mi je ravno zato všeč, ker lahko govorim o svojih mislih, anekdotah, frustracijah, skrbeh, veselju, dvomih, željah in tako dalje, vendar to lahko povem na svoj način in točno tako, kot hočem, da je povedano. Obenem pa včasih deluje name tudi terapevtsko, saj svoja negativna čustva raje filtriram skozi humor, ne skozi žalost. Razgaljeno se pa počutim, ko mediji na plehek način opisujejo moje zasebno življenje in ga oblikujejo po svojih predstavah in projekcijah, brez stika z dejansko realnostjo.
Kako to usklajujete? Po eni strani ogromno podrobnosti iz svojega življenja vključujete v nastope (pa tudi serijo), po drugi pa pred javnostjo nekatere stvari skrbno skrivate?
Ravnokar ste opisali, kako to usklajujem. (smeh) Je zelo enostavno.
Obdobje korone je bilo predvsem za prekarce huda preizkušnja. Kako ste izšli iz tega boja?
Tako da že nekaj časa nisem samo prekarec, ampak imam tudi svoj d. o. o., ki sem ga moral ustanoviti, ko sem začel delati predstave v svoji lastni organizaciji. Na srečo sem tisto jesen in zimo pred začetkom koronske propagande odigral veliko predstav in si naredil en kupček, da mi ni bilo težko počakati prvih nekaj mesecev. Ko se je pa vse skupaj začelo vleči, sem tudi jaz postal živčen in začel iskati druge načine, kako nastopati in zaslužiti denar. Z nekaj sreče in veliko dela nama je z bratom uspelo dobit svojo lastno serijo Vse punce mojga brata in prvo sezono smo posneli ravno leta 2020, tako da sem lahko nekaj zaslužil, glede na to, da nisem mogel služiti na odru. Uau, služiti na odru. Zakaj me to spomni na striptiz? (smeh)
Se vam zdi, da se je situacija za kulturnike z novo vlado kaj izboljšala oziroma da gre v pravo smer?
Ne vem še, ker nisem samozaposlen v kulturi, niti nimam statusa kulturnika, niti ne dobivam subvencij za svoje kulturno udejstvovanje. Sem pa opazil, da je retorika naših trenutnih vladnih »šefetov« veliko boljša in bolj kulturna, kot je bila zadnji dve leti in pol. Čeprav je pa res, da bi lahko trenutni politični aristokrati v svojih govorih preklinjali, pa bi bili še vedno bolj kulturni, kot so bili prejšnji politični aristokrati.
Razmišljate o tem, v kakšen svet bo odrasla vaša hči?
Raje ne, vendar si ne morem pomagati. Saj načeloma je svet lep, če si ga narediš takega. Poskušaš delati dobro, razmišljati pozitivno, se obkrožati z ljudmi, ki so podobno naravnani, in pozitivno vplivati na okolje okoli sebe. Potem pa pridejo neki pametnjakoviči, ki imajo to moč, da manipulirajo s tabo in tvojim okoljem. In tega ne počnejo zato, ker bi ti radi pomagali, ampak zato, da zaslužijo. No, potem pa se ti malo zmrači pred očmi in začneš razmišljat o apokaliptičnih dejanjih.
Se je vaše razmišljanje in dojemanje sveta s prihodom potomke kaj spremenilo?
Ne. Samo bolj me mika, da bi našel način, kako kakega politika spraviti v zapor. (smeh) Zato da bo sistem bolj podpiral ljudi, ki poskušajo kaj narediti in ustvariti na tem svetu, da bodo lahko še vedno bili deležni zdravstvene oskrbe, na katero ne bodo rabili čakati pol leta, in da bodo dejansko lahko živeli s pokojnino, ki so si jo prislužili s svojim delom. Mater, zvenim kot politik, ampak v bistvu samo ponavljam to, kar nam levi in desni politiki govorijo vsakič, ko pridejo volitve. Upam, da te besede kmalu spremenijo še v dejanja.
Boste šli zdaj v redno službo in postali odgovoren oče in državljan (kot je še vedno precej razširjeno javno mišljenje)?
Ne razumem vprašanja. Jaz imam redno službo in sem odgovoren državljan, ker politikom še vedno plačujem davke, ki jih deloma dajejo v lasten žep. Odgovoren oče pa zdaj postajam, vsaj zdi se mi tako.
Z bratom Domnom sta ustvarila serijo Vse punce mojga brata. Kdo je tisti v naslovu, ki prevzema, krade, podeduje ali si morda le želi punce drugega?
Nobeden. Če bi bila to konotacija, bi bil naslov Vse moje bratove punce. Vem, da zveni podobno, vendar še zdaleč ni. Naslov je zato tak, da govori o obeh bratih, zato da smo lahko pisali anekdote o naju obeh, ne samo o enem. Res me zanima, kdo so ti ljudje, ki hočejo žensko svojega brata, in zakaj vedno sprašujete ta vprašanja. Jaz izhajam iz ljubeče družine, kjer si pomagamo med sabo in si ne krademo ali prevzemamo simpatij.
Vam je že žal za samskimi leti?
Niti malo. Jih je bilo dovolj za moj okus. Sem vedno bolj užival v resni zvezi kot pa v iskanju ljubezni.
Bi morda danes kaj sporočili hčeri, da bo prebrala, ko bo starejša (na primer, ko bo znala to prebrati)?
Bi, in sicer naslednje: Draga hči. Rad te imam. Ne glede na to, kaj boš naredila, se boš vedno lahko zanesla name. Razen če bom takrat že mrtev, potem pa prosi mami. Ona je mlajša in bo dlje časa zdržala kot jaz.
