Tema pogovornega dogodka je bila naslonjena na roman Titov sin avtorja Andraža Rožmana, novinarja in pisatelja, ki v knjigi obravnava lastno izkušnjo in sicer devet let psihoanalize pri terapevtu, psihoanalitiku dr. Igorju Okornu. Ta je tudi avtor spremne besede omenjenega literarnega dela, ki osvetljuje življenje ljudi z duševnimi motnjami.
Okorn je na to temo na prireditvi poudaril, da imajo "v Avstriji uporabniki na voljo 300 ur psihoterapije, ki jo krije zavarovanje. Pri nas je vse bolj divje. Tržno. Tudi tisti brez lincenc so lahko terapevti."
Tako je pri nas
Če Slovenec doživlja duševno stisko, ga pestjo kar veliki izzivi preden pride do primerne pomoči, saj so čakalne dobe za obravnavo pri psihiatru (pre)dolge; razen v nujnih primerih, ko nas obravnavajo takoj. Tudi če bi si obravnavo pri stroki omislili samoplačniško, trči ob vsaj dva problema.
Prvi je, da samoplačniška psihoterapija na uro stane povprečno okoli 60 evrov, sicer se cene gibajo od 40 do 120 evrov, kar je preveč za marsikateri žep. Poleg tega je tudi zasedenost terapevtov, sploh v mestih, kar velika.
Nasvet za iščoče
Drugi problem je, kako najti ustreznega terapevta, saj je zaradi neurejenih razmer težko ločiti, kdo je ustrezen psihoterapevt in kdo ne. V Sloveniji namreč nista zaščitena niti poklicni naziv psihoterapevt niti dejavnost – poimenovanje psihoterapevt lahko uporablja kdorkoli. In tudi ga.
Ljudje v duševnih stiskah so tako velikokrat prepuščeni raznim kvazistrokovnjakom, ki si želijo zaslužiti na hiter način, zato previdno. Stroka svetuje, da preverimo, ali ima izbrani psihoterapevt ustrezno izobrazbo in ali je primerno usposobljen. Priporočajo, da poiščemo terapevta, ki je v osnovi zaključil študij psihologije ali medicine in po končanem študiju opravil izobraževanje iz določene smeri v psihoterapiji.
