Ko pomislimo na zgodovinski športni trenutek, evropsko prvenstvo v košarki leta 2017, se spomnimo tudi prelepe svetlolase in nasmejane Sanje: športne novinarke in voditeljice, ki je orala ledino in pokazala pot do uspeha vsem ženskam v svetu športnega novinarstva, v katerem sicer prevladujejo moški. Čeprav se simpatična Sanja že pripravlja na Eurobasket 2022, si je vseeno vzela nekaj časa tudi za pogovor z nami.
Novinarstvo nosite v sebi. Kako to, da ste se odločili prav za športno novinarstvo?
Če bi rekla, da sem vseskozi vedela, da bo to moj poklic, bi lagala. Ampak ko sem v drugem letniku gimnazije dojela, da bom, če ne maram biologije, težko študirala medicino, je bil poklic športnega novinarja zame očitna odločitev, glede na količino športnih prenosov, ki sem jih spremljala od svojega desetega, enajstega leta.
Namesto da bi obiskovali velike koncerte in uživali na mondenih prireditvah, več časa torej preživite v športnih dvoranah. Kaj je tam tako posebnega?
Težko razložim. Saj ne, da ne bi uživala na kakšnem dobrem koncertu, ampak če izbiram med tekmo in koncertom, je odločitev preprosta.
Kako je videti vaš vsakdanjik? Kdaj vstajate? Kdaj greste spat?
To je pa čisto odvisno od obveznosti v službi. Načeloma sem bolj jutranji človek. To pomeni, da se mi ni težko zbuditi ob kateri koli uri in lahko takoj funkcioniram. Je pa res, da se pri nas v službi največ dogaja v popoldanskem in večernem času, kar pomeni, da se ne zbujam ekstremno zgodaj. Tam nekje okrog 7.30 je moja stalnica. Spat pa, spet odvisno, ampak po idealnem scenariju okrog 23.00.
Čemu se nikakor ne morete upreti v dopoldanskem času?
Zajtrku! Brez dvoma! Že ko grem spat, se veselim, da bom zajtrkovala, ko se zbudim. In niti v sanjah ne bi šla od doma brez zajtrka, pa če je to ob treh zjutraj. Tudi jajca sem si že večkrat pekla ob tej uri, preden smo šli na kakšen teren.
Kaj pa popoldne in zvečer?
To je pa čisto odvisno od dneva do dneva, od delovnih obveznosti, od razpoloženja. Kdaj je to druženje s prijatelji, kdaj pa potrebujem samo ležanje na kavču pred televizijo.
Pri spremljanju športa je vedno zraven adrenalin. Kako se pa sproščate? Kaj vas najbolj sprosti?
Zame so največja sprostitev potovanja. Resda so pri meni tudi utrujajoča, ker si veliko zadam, ampak vsakič, ko spremenim okolje – ne govorim o eksotičnih potovanjih in tisočkilometrskih razdalji – se sprostim, »resetiram« računalnik v glavi.
Sanja Modrić je ena bolj poznanih in priljubljenih športnih voditeljic, ki se je večina spomni kot voditeljice studia ob prenosih svetovnega prvenstva v košarki. Z našimi košarkarji je bila tudi, ko so osvojili naslov evropskega prvaka. Njeno poročanje je vedno polno pozitivne energije in športne strasti. Simpatična voditeljica je sicer diplomirana anglistka in novinarka, ki razbija mite, da je športno novinarstvo v moški domeni. V prostem času obožuje potovanja in se z veseljem uči novih tujih jezikov, zelo rada pa si obuje tudi plesne čevlje ali se znese nad vrečo za boks.
Slovenija ima res ogromno vrhunskih športnikov. Kaj mislite, zakaj?
Vse bolj se mi zdi, da je odgovor na to vprašanje čisto preprost: Slovenija je športna država, Slovenci športen narod. Poglejte samo naše hribe vsak konec tedna – že od malega se otroke navaja na šport, najprej jih starši nosijo v nahrbtniku, potem pa pri le nekaj letih hodijo že sami. Pa smučajo, kolesarijo ... šport je očitno v slovenski krvi.
Kateri šport najraje spremljate v živo?
A je sploh treba vprašati? Košarka je zame res zelo dinamičen šport, ni odvisen samo od enega človeka, temveč od ekipe, sodelovanja ... Sicer pa imam rada vse moštvene športe, nekoč sem vneto spremljala tudi plavanje in atletiko, ampak v zadnjih letih mi malo zmanjkuje časa, da bi bila res na tekočem z vsem.
O katerem pa najraje poročate?
Še eno vprašanje, na katero se odgovor ponuja sam od sebe. Košarka mi je res veliko dala. Drži pa tudi, da sta bili zadnji evropski prvenstvi v odbojki zares prijetna izkušnja. Čustva, ki jih vzbujajo reprezentančni uspehi, se zame pač težko merijo s klubskimi dosežki.
Ste se kdaj med poročanjem znašli v kakšni nerodni, nepredvidljivi situaciji? Kaj ste takrat naredili?
Seveda se vedno dogajajo nepredvidljive situacije – od tega, da čakaš sogovornika in se ne pojavi, pa do tehničnih težav. V zadnjem času se morda najbolj spomnim lanskega odbojkarskega evropskega prvenstva, ko smo tik pred začetkom prenosa izgubili povezavo z režijo v Ljubljani, tako da sem morala »na pamet« odvoditi studio: morala sem približno ocenjevati, koliko časa je že minilo, kdaj moram napovedati kakšen prispevek in predvsem paziti, da »ne povozim« slovenske himne, ker je to v našem svetu že precej nedopustno.
Mislite, da obstaja kakšen dolgočasen šport? Česa nikakor ne morete spremljati?
Obstaja zame bolj dolgočasen šport, a je za koga drugega najzanimivejši na svetu. Čeprav sem dojela, da me večina športov lahko pritegne, če se dovolj poglobim, mi mogoče tisti, kjer je rezultat bolj odvisen od tehnologije kot od športnika samega, niso med najljubšimi.
Če se vrnemo v preteklost: kaj bi svetovali desetletni Sanji, če bi jo srečali danes?
Desetletna Sanja me tako in tako ne bi poslušala, ker je bila svojeglava in odločena hoditi po svoji poti.
Če govorimo o vašem glasbenem okusu, kakšna glasba vam je najbolj pri srcu?
To je pa tako odvisno od dneva, razpoloženja ... V redkih kategorijah bi se lahko odločila za eno najljubšo stvar, tako da so to pri glasbi latino, blues, zadnje uspešnice ... En dan bom poslušala na primer Etto James, Ello Fitzgerald, Edith Piaf, drug dan pa kakšno, ki se vsak dan vrti na radiu.
Kakšne filme in serije si radi privoščite?
Nisem največji filmofil na svetu. Ne maram preveč hoditi v kino, ker mi je udobneje gledati na kavču, pa še na pavzo lahko stisnem, kadar koli hočem. Raje gledam serije. Ampak spet – povsem različne, od norveških kriminalk do ameriških »click-flick« nadaljevank.
Kaj vas čaka to sezono? Prihaja kaj novega?
Če sprašujete v poklicem smislu – ja, seveda, odštevamo dneve do evropskega prvenstva v košarki, na katerem bo slovenska reprezentanca branila naslov evropskega prvaka. In že komaj čakamo!
Vsi športni novinarji so že v pripravljenosti na veliki dogodek, ki bo zabaval vse športne navdušence že septembra – Eurobasket 2022. Tudi Sanja Modrić se pripravlja na pomemben košarkarski dogodek, ki se je pred petimi leti zapisal v zgodovino. Leta 2017 smo namreč postali najmanjša država, ki je kadar koli zmagala na evropskem prvenstvu v košarki, in od takrat je ljubezen do košarke v srcih Slovencev le še rastla.
