Glasbenica, televizijska voditeljica in učiteljica petja Darja Gajšek se junija vrača na male zaslone, tokrat z oddajo Poletni pozdrav, česar se neskončno veseli, saj priznava, da jo je televizija skozi leta in številne televizijske projekte popolnoma zasvojila. Čeprav jo najbolj poznamo kot pevko, pravi, da bo tudi sama s harmoniko, ki je v narodnozabavni glasbi nepogrešljiva, ob spremljavi osrednjega glasbenega gosta oddaje odigrala kakšno vižo. Njena ljubezen do narodnozabavne glasbe se je začela že v otroštvu, ko je doma v Mariboru po radiu poslušala frajtonarico.
»Na iskren način me je pomirjal valček, tisto pravo ’dekliško’ motivacijo pa mi je dajala polka,« se spominja Darja, ki se je sicer učila igranja več inštrumentov: kitare, frajtonarice in bas kitare. Poleg narodnozabavnih viž so ji na kožo pisane popevke in balade, kakršne je nekoč pela njena vzornica Simona Weiss, danes pa sodeluje z njenim možem Goranom Šarcem, on ji namreč piše pesmi. »Res je, da je Goran postal tudi moj glasbeni oče, predaja mi ogromno napotkov, tako glasbenih kot življenjskih.« Pravi, da je oboževalka Simone Weiss že od mladih nog, saj so bile njene pesmi del njenega otroštva in najstniških dni. Žal je ni nikoli srečala, a je zanjo vzor kot pevka, ki je s svojim vokalom in preprostostjo znala najti pot do ljudskih src.
Poroka na sredo
Pred kratkim je Darja dopolnila 33 let in praznovala četrto obletnico poroke z možem Alenom, s katerim jo je sicer spoznal nihče drug kot nekdanji sovoditelj Blaž Švab. Alen je namreč športni fizioterapevt in je nekaj časa Blažu Švabu pomagal do dobre kondicije. Svoje poroke se pevka in voditeljica zelo rada spominja: »Bil je dan ljubezni, 23. maj, in tudi dan najine civilne poroke. Dolga leta sem se malo v šali in malo zares hecala, da se bom poročila v sredo. In potem se zgodi sreda, 23. maj 2018. Oblekla sem modro obleko in skupaj z najino princesko Emo smo odšli na urad. Bilo je lepo, jokala sem, ko je matičarka, čeprav smo bili sami, pripravila tako lep obred. Od tistega trenutka smo družina v še globljem pomenu. In še to ... Nisva razmišljala niti načrtovala, ampak obletnico civilne poroke imava v mesecu mojega rojstva, obletnico cerkvene pa v mesecu Alenovega rojstva.«
Cerkvena poroka se je zgodila junija in je bila za Darjo polna presenečenj in solza. »Poročila sva se na gradu Štatenberg v Makolah, v najlepšem baročnem gradu na Slovenskem. Cerkvena poroka pa je potekala v farni cerkvi v Makolah, ki je ’moja’ cerkev, saj sem v teh krajih odraščala in do odselitve od doma tudi živela,« se spominja; na cerkveni poroki se ji je uresničila še ena želja: od nekdaj si je namreč želela, da bi ji na poroki igrali Novi fosili, saj je njihova velika oboževalka – in presenetili so jo v popolni zasedbi. Danes petletna hčerka Ema je na poročni dan žal zbolela, pove Darja. »Bila je še premajhna, da bi nosila prstana, je pa ob poroki prejela zakrament svetega krsta. Tako je bila tudi ona vsa v belem, po krstu in po večerji pa je šla v sobo, kjer je imela varstvo in kamor je šla spat.« Že ob poroki se je Darja pridušala, da bi se poročila še enkrat, če bi bilo spet tako lepo. »Upam, da bova za deseto obletnico obnovila poroko z istimi ljudmi in seveda z Novimi fosili.«