30. marca so Demi Moore, njegova nekdanja žena, in njune tri hčerke v skupni izjavi za javnost sporočile, da Bruce Willis odhaja v pokoj. Hollywoodskemu zvezdniku jo je zagodlo zdravje – njegovo sposobnost komuniciranja je načela možganska bolezen.
Kaj je afazija?
Afazija, ki so jo diagnosticirali 67-letnemu igralcu, vpliva na govor, pisanje in razumevanje pisane ter izrečene besede. Omenjena bolezen je navadno posledica kapi ali poškodbe glave, vzrok zanjo pa je lahko tudi možganski tumor.
Willis je ikona akcijskih filmov iz bržkone zanje najplodovitejšega obdobja, ki je prerastel kalup akcijske zvezde. Bil je utelešenje tipa, ki je v seriji Sopranovi navdihoval njen glavni lik. »Kaj neki se je zgodilo z Garyjem Cooperjem? Močan, tih tip; to je bil Američan. Ni bil v stiku s svojimi čustvi, preprosto je naredil, kar je moral,« je modroval Tony Soprano – s tem pa do potankosti opisal Brucea Willisa.
Družina je v izjavi poudarila, koliko mu je pomenila njegova kariera, od katere se zdaj poslavlja. Tu pa je nekaj zanimivih in morda malo manj znanih plati Willisovega življenja.
Rojen v Zahodni Nemčiji
Walter Bruce Willis se je rodil 19. marca 1955 v Idar-Obersteinu v takratni Zvezni republiki Nemčiji, kjer je bil nameščen njegov oče, vojak ameriške vojske. Dve leti pozneje se je družina preselila v New Jersey, kjer je večino svojega časa v srednji šoli in med študijem posvetil igranju. Študij je predčasno opustil in se podal v New York, da bi se povsem posvetil igranju.
Natakar brez primere
Med avdicijami in občasnimi nastopi na gledaliških deskah se je preživljal kot natakar. Njegov stanovski kolega John Goodman je leta 2017 dejal, da boljšega natakarja v New Yorku ni bilo. Willis je torej bil opazen, še preden je postal opažen.
Presegel pričakovanja
Potem ko je imel v osemdesetih letih prejšnjega stoletja za sabo že nekaj filmskih in gledaliških vlog, se je potegoval za vlogo Davida Addisona v seriji Delo na črno. Ko se je že zdelo, da se za vlogo ne bo našel primeren kandidat, se je prikazal Willis in bil izbran med 3000 kandidati. Serijo so predvajali od leta 1985 do leta 1989.
Plače niso bile več enake
V premorih med snemanjem serije Delo na črno je leta 1988 s filmom Umri pokončno postal polnopravni težkokategornik velikega platna. Za vlogo newyorškega policista je dobil takrat astronomskih pet milijonov ameriških dolarjev. Za primerjavo: največji zvezdniki, takrat denimo Tom Cruise in Michael J. Fox, so v tistem času dobivali približno tri milijone za film. Willisova plača ni ostala neopažena. Kot je dejal leta 2007, je od trenutka, ko je podpisal pogodbo za Umri pokončno, vsak igralec v Hollywoodu zahteval več denarja.
Začelo se je s pesmijo
Po Umri pokončno je Willis postal recept za uspeh. Leta 1991 je zaigral v filmu Hudson Hawk, ki pa je razočaral tako kritike kot gledalce. Film je delno temeljil na pesmi, ki jo je leta 1981 napisal glasbenik Robert Kraft. Kraft je Willisa spoznal, ko je bil ta še natakar, z leti pa sta pesem nadgrajevala z liki in zgodbami. Sčasoma je vse končalo v rokah scenaristov Stephena De Souze in Daniela Watersa.
Skoraj je izginil
Willis je svoj uspeh izkoristil za sodelovanje z igralci in režiserji, ki so ga zanimali, četudi je to pomenilo, da je dobil manjše vloge – v Šundu je tako dobil »le« 22 minut. Za film Ne imejte me za norca je leta 1995 privolil v plačilo 1400 ameriških dolarjev na teden, samo da je lahko zaigral z legendarnim Paulom Newmanom.
Lastna risanka
Leta 1996 je postal glas 11-letnega vohuna v animirani seriji Bruno the Kid. Bruno je bil Willisov vzdevek med odraščanjem in ime njegovega glasbenega alter ega. Leta 1987 je izdal album The Return of Bruno. Animirana serija je trajala eno sezono.
Nikoli ni dokončal
Leta 1997 je začel snemanje romantične komedije Broadway Brawler, ki govori o izpetem igralcu hokeja. Po 20 dneh snemanja je kot producent odpustil režiserko Lee Grant, njenega moža in producenta Joeja Feuryja, snemalca Williama Frakerja in kostumografinjo Carol Oditz – menda zaradi nepremostljivih razlik. A težav ni bilo konec niti, ko je na režiserski stolček sedel Dennis Dugan. Namesto da bi studio Cinergi še naprej zapravljalo denar, je snemanje preprosto opustilo. Disney, pod katerega je spadal omenjeni studio, je prevzel stroške produkcije v zameno, da bo Willis zaigral v treh njegovih filmih: Armagedon (1998), Šesti čut (1999) in Mulc (2000), ki je Willisova največja uspešnica.
