Kaj vam bo s snemanja tega filma najbolj ostalo v spominu?
Najbolj si ga bom zapomnil po količini tehnike. Prizore z jagnjetom smo vedno snemali štirikrat. Enkrat z lutko, ki je »igrala« jagnje, enkrat z resničnim jagnjetom – nekdo ga je držal, drugi pa so ploskali, da je pogledalo v pravo smer –, enkrat s štiriletnim otrokom z oznakami po celotnem obrazu, enkrat pa z majhno rokavico, ki se je obračala. V filmu ni veliko teksta. Pravzaprav smo zelo podobni živalim. Z obrazom moramo pokazati svoje razmišljanje, čustvovanje in značaje. Ljudi morate prebrati enako kot živali.
Kako je bilo delati z živalmi?
Na Islandiji smo navajeni na živali. Živim v Reykjaviku, na podeželju, 40 minut vožnje iz mesta, pa imam majhno kmetijo s šestimi konji, tako da mi tako delo ni tuje. V moji generaciji smo skoraj vsi otroci poletne počitnice preživljali na kmetiji, kamor so jih starši poslali delat. Če so imeli sorodnike, k njim, če ne, pa k drugim ljudem. Jaz jih nisem imel, tako da sem od 12. do 16. leta hodil k neki zelo prijazni družini. Za nas otroke je bilo to super. Naučili so nas dela, reda in discipline, obenem pa je bila to tudi velika svoboda, saj smo čas preživljali zunaj in brez staršev.
V moji generaciji smo skoraj vsi otroci poletne počitnice preživljali na kmetiji, kamor so jih starši poslali delat.
Vas je to pritegnilo k sodelovanju pri tem filmu?
Ne, scenarij me je. Vendar sem ga moral dvakrat prebrati, da sem ga razumel. Pritegnilo me je tudi to, da gre za prvenec. Zelo rad delam z režiserji prvencev. Film jim namreč zelo veliko pomeni.
Kako zelo pa si vi k srcu jemljete negativne komentarje ljudi na film?
Ko sem bil mlajši, sem si jih morda jemal k srcu, zdaj pa me ne prizadene, če komu ni všeč. Noben film ni za vse. Pri filmu je tudi tako, da ima režiser zadnjo besedo. Včasih, ko ga gledaš, si rečeš: Joj, ravno ta del je izrezal, pa tako dober sem bil v njem.
Vam je všeč promoviranje filmov ali to jemljete bolj kot obveznost?
Zelo rad promoviram filme. Sijajno se mi tudi zdi, ker tako vidim različne države in kulture, še posebno kadar imam nekaj prostega časa za raziskovanje mesta, da si ne ogledam samo turističnih znamenitosti, ampak da lahko samo pohajkujem okoli. Prvič sem v Sloveniji. Rekli so mi, da sem prinesel sonce. Pri nas ga trenutno ni, tako da sem tega zelo vesel. Zjutraj sem sicer mislil, da sem zaspal. Pri nas namreč zdaj sonce vzide šele ob 10h. (smeh)
Ste videli kakšen naš film, poznate kakšnega našega igralca?
Žal ne. Islandija je bila v preteklosti zelo amerikanizirana. Filmi so bili večinoma iz ZDA ali Velike Britanije. Šele zdaj, z Netflixom, se stvari spreminjajo. Možnost imamo videti veliko več filmov iz drugih kultur. Svet s tem postaja malo manjši. In to mi je zelo všeč, tako da si bom verjetno lahko kmalu pogledal tudi kaj iz Slovenije.
