Lisala Folau je lokalnemu radiu na Tongi zaupal svojo neverjetno zgodbo o preživetju. Lisala je barval ograjo pred svojo hišo, ko je izvedel, da bo v otoško državo udaril cunami. Na pomoč sta upokojenemu mizarju prihitela brat in nečak, a valovi, ki so zalivali otok, na katerem so se nahajali, so bili preprosto previsoki. Lisala, ki je invalid in le s težavo hodi, se je pred valovi zatekel na drevo.
A morske sile mu na drevesu niso pustile ostati predolgo. Morje ga je odneslo z otoka. Lisala trdi, da je v vodi ostal več kot 24 ur, oklepajoč se lebdečega drevesnega debla. Najprej ga je naplavilo na otok Toketoke. Tam je sicer opazil reševalni policijski čoln, se drl in mu mahal, a ga s čolna niso opazili. Ker le s težavo hodi, se je odločil pot nadaljevati po vodi. Prispel je do naslednjega otoka Polo'a, a tudi tam ni uspel na pomoč priklicati nikogar. Odločen, da bo prispel do otoka, kjer se nahaja tongška prestolnica Nuku'alofa se je spet odpravil v vodo in po skupno 24 urah dolgi kalvariji uspešno dosegel otok. Celotna razdalja, ki jo je premagal, je daljša od 13 kilometrov.
Na Tongo danes sprispela prva pošiljka humanitarne pomoči
Avstralska in novozelandska vojaška transportna letala so pristala na glavnem letališču kraljevine Tonga na otoku Tongatapu, potem ko so s pristajalne steze odstranili pepel, ki se je nabral po sobotnem silovitem izbruhu podvodnega vulkana.
Z novozelandskim letalom so pripeljali humanitarno pomoč, komplete za zasilna bivališča, zabojnike z vodo, električne generatorje, higienske komplete ter komunikacijsko opremo, je povedala novozelandska zunanja ministrica Nanaia Mahuta. Humanitarno pomoč je pripeljalo tudi avstralsko letalo.
Uničena polja in pridelki, grozi jim pomanjkanje hrane
Na tongških otokih sta izbruh vulkana in cunami, ki mu je sledil, popolnoma uničila polja in pridelke, je za pacifiški medij PMN News s težkim srcem povedal predstavnik tongškega parlamenta Lord Fakafanua in dodal, da jim "poleg pomanjkanja vode sedaj grozi še pomanjkanje hrane."
Tonga je eden od pacifiških otokov z največjim deležem samooskrbnega kmetovanja. Pandemija koronavirusa, ki je močno okrnila mednarodne dobavne verige, je vplivala tudi na to, da se je še več prebivalcev Tonge pričelo zanašati na lastne pridelke za preživetje. Kmetijstvo pa prebivalcem pacifiških otokov ne predstavlja zgolj vira lastnih sredstev za preživetje, temveč tudi velik del izvoznega gospodarstva.
