Čeprav je Pia Katarina mlado dekle, se z glasbo srečuje že od malih nog, a resneje se z njo ukvarja šele od leta 2018, ko so s prijatelji ustvarili bend Dopplerjev efekt, s katerim sodeluje še danes. Čeprav je Pia tudi plesalka in bivša tekmovalka v umetnostnem ali sinhronem plavanju, pravi, da je glasba tista, do katere vseeno goji povsem drugačen, poseben odnos. Kakšen, pa izveste skozi prijeten pogovor!
Kdo sploh je Pia Katarina?
Sem 19-letna Velenjčanka, zelo rada poslušam glasbo, jo prepevam in tudi ustvarjam novo. Z njo se srečujem že od malega in ima velik pomen v mojem življenju. Poleg glasbe pa se ukvarjam tudi z umetnostnim plavanjem.
Kako kot mlada pevka gledate na slovensko glasbo?
Slovenska glasba je velik del naše kulture in pomembno je, da se kultura ohranja. Zato mislim, da ji dajemo precej premalo pozornosti, tako poslušalci kot izvajalci.
Po čem se razlikujete od drugih glasbenikov?
Mislim, da moja glasba res prihaja iz dna duše, in želim si, da bi to videli tudi drugi, da bi moje pesmi pomagale ljudem v težkih in čustvenih trenutkih. Želim si, da vedo, da sem preprosta, realna, pozitivna oseba, da vedo, da sem le navadna najstnica, ki se spopada z vsakdanjimi težavami tako kot vsi drugi najstniki in da je moja glasba le odsev tega, da jim hočem pomagati.
Glede na to, da ste še zelo mladi, kakšna pevka si želite postati?
Želim postati pozitivna, ljubezniva pevka, da bodo ljudje z veseljem poslušali mojo glasbo. Hočem ostati odprta in biti vsem v pomoč.
Česa vam je v življenju najbolj žal? Sprašujem, ker je tako naslov našega prvega singla ...
Mislim, da mi je najbolj žal, da si nisem nikoli upala vzeti stvari v svoje roke. Nikoli nisem bila tako zagnana, da bi si sama uresničila nekaj, kar sem si želela. Vedno sem samo čakala in čakala, da bi se zgodilo samo od sebe, a vemo, da se nikoli ne.
Kaj pa je sporočilo pesmi Žal mi je?
Želela sem sporočiti, da nikoli ne smemo obupati. Vedno moramo vztrajati, kajti vsak pride do neke točke, ko se vse obrne na bolje. In da se to zgodi, moramo poskrbeti mi sami. Stopiti iz svoje kože, se postaviti zase in narediti tisti prelomni korak, ki nam omogoči, da sledimo svojim sanjam.
Na kaj pa ste najbolj ponosni?
Najbolj sem ponosna, da mi je uspelo narediti tisti korak, o katerem sem govorila. Da mi je uspelo stopiti iz svoje kože, se ne ozirati na to, kaj si drugi mislijo, in začeti slediti svojim sanjam.
Bi lahko dejali, da je tudi zmaga na Slovenski noti nekaj, kar bo za vedno zapisano v vašem srcu?
Ja, definitivno je to trenutek, ki ga ne bom nikoli pozabila. Sploh v takšnih najbolj nepričakovanih trenutkih se mi zdi, da je tako velik doseg nekaj, kar se ne izbriše iz spomina.
S čim ste sploh prepričali strokovno komisijo in ljudstvo?
Mislim, da sem jih prepričala s svojo čustvenostjo in nežnostjo, tudi celotni nastop skupaj s plesalko, ki je govorila o neki zgodbi, in violinistko, je bil nastop res čaroben in čustven.
Prihajate iz Velenja, od koder je precej znanih glasbenikov. Je morda kateri izmed njih tudi vaš vzornik?
V Velenju imamo res veliko znanih obrazov in veliko dobrih pevcev, v bistvu so kar vsi skupaj pripomogli k temu, da sem se poglobila v glasbo.
Številni ne vedo, da ste plesalka in bivša tekmovalka. Nam lahko zaupate kaj več o tem?
V mlajših letih sem plesala v plesni šoli Spin v Veleju in trenirala umetnostno plavanje. V bistvu mi je za ta šport povedal oče, ki je slišal, da to obstaja tudi v Velenju. Že takrat sem oboževala ples in vodo. Zato sem se vpisala na umetnostno plavanje, ki je res eden najtežjih olimpijskih športov. Večina si misli, kako je to možno, ampak če si predstavljate, da tečete na 100 m, ampak pri tem ne dihate. Tako nekako je pri umetnostnem plavanju. Vendar je za gledanje poleg umetnostnega drsanja to eden najlepših športov. Treninge sem morala opustiti zaradi poškodbe rame in ker je klub ostal brez trenerke. Takrat smo skupaj z mamo in očetom prevzeli klub, ker je res škoda, da bi se vse po 11 letih grajenja kar tako končalo.
Glede na to, da ste še najstnica, kako preživljate ta čas, ki je zaradi epidemije precej neprijazen?
Večino časa posvečam ustvarjanju glasbe, petju in šoli. Zdi se mi, da je bila epidemija super priložnost, da sem si lahko res vzela čas zase, da sem odkrila nove hobije, ki me sproščajo, in začela bolj ustvarjati glasbo.
Kaj sicer počnete, ko niste vpeti v svet glasbe?
Trenutno sem na študiju fizioterapije, tako da zdaj veliko časa posvečam temu, sicer pa se najbolje sprostim, ko hodim na sprehode in se družim s prijatelji.
In za konec še, je vaš naslednji korak morda Ema Freš ali Ema 2022?
Za zdaj sem se odločila, da se intenzivno posvetim izboljšanju tehnike petja in nastopanju ter izdajanju novih skladb. Moja velika želja pa je, da bi nekoč imela možnost stopiti na oder Eme in se pokazati Sloveniji.