Po dosedanjih petih neuspešnih interpelacijah ministrov tretje vlade Janeza Janše bodo poslanci državnega zbora v okviru rednega zasedanja do konca tega leta obravnavali še opozicijske predloge za razrešitev štirih ministrov. V okviru rednega novembrskega zasedanja parlamenta bodo poslanci v petek dobrih 15 ur odločali o usodi Simone Kustec, ministrice za šolstvo, izobraževanje in šport, v ponedeljek pa sledi še 13 ur razprave o interpelaciji pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča.
Druga interpelacija šolske ministrice
Ministrica Kustec se bo v petek že drugič v mandatu zagovarjala pred interpelacijskimi očitki opozicijskih poslancev. Marca, ko so ji stranke LMŠ, SD, Levica in SAB očitale nestrokovno in škodljivo politiko na področju organizacije vzgoje in izobraževanja v času epidemije, kar naj bi povzročilo najdaljše zaprtje šol in vrtcev v Evropi, je ministrica preživela brez praske. Da bi bila interpelacija uspešna, bi jo moralo podpreti najmanj 46 poslancev, medtem ko je za njeno razrešitev glasovalo 38 poslancev, 41 pa je temu nasprotovalo.
Pet mesecev kasneje njeno razrešitev podpira 43 poslancev, saj se je pod drugo interpelacijo poleg omenjenih opozicijskih strank podpisala tudi poslanska skupina Nepovezanih poslancev. Predlagatelji Kustečevi tokrat med drugim očitajo nesposobnost in kaos pred začetkom letošnjega šolskega leta. V šolah namreč do zadnjega tedna pred začetkom pouka niso imeli natančnih navodil glede poteka novega šolskega leta.
Večji del opozicije je prepričan, da bi morala ministrica oditi zaradi svojega podcenjujočega, izključujočega in ignorantskega odnosa do strokovne in zainteresirane javnosti, šolskih sindikatov in civilne družbe ter nesposobnosti usklajevanja epidemioloških ukrepov v sistemu vzgoje in izobraževanja.
Ministrica vse očitke zavrača. Čeprav so sindikati in ravnatelji celo poletje opozarjali na pomanjkanje navodil in odsotnost komunikacije pred začetkom novega šolskega leta, Kustečeva pravi, da so bile pred začetkom novega šolskega leta izvedene številne aktivnosti, da bi pouk potekal čim bolj gladko in varno, pri tem pa so tudi aktivno vodili dialog z vsemi deležniki.
Neimenovanje evropskih tožilcev in sumljiva preteklost
V interpelaciji proti pravosodnemu ministru Dikaučiču mu opozicija očita predvsem odgovornost za objavo nezakonitega javnega poziva državnim tožilcem k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev, čeprav je upravno sodišče odločilo, da mora ministrstvo zadevo vrniti v ponovni postopek.
Po oceni večjega dela opozicije Dikaučič zaradi odprtih postopkov sploh ne bi smel postati minister. V drugi polovici oktobra je bila na okrožnem sodišču v Murski Soboti uvedena sodna preiskava zaradi davčne zatajitve, ponarejanja ali uničenja poslovnih listin.
Dikaučič je bil odgovorna oseba v podjetju Prevozi Žižek in v družbi BGA s sedežem v Gornji Bistrici. V predkazenskem postopku so kriminalisti ugotovili, da se je družba Prevozi Žižek izognila plačilu davka na dodano vrednost pri prodaji blaga družbi BGA. Pod spornimi fiktivnimi prodajnimi pogodbami naj bi bil podpisan Dikaučič. S preprodajo tovornih vozil prek dveh podjetij na Hrvaškem in v Nemčiji naj bi se želel izogniti plačilu davkov, državni proračun pa naj bi s tem oškodoval za 52 tisoč evrov. Ker se domnevne nepravilnosti nanašajo na delovanje Dikaučiča pred prevzemom ministra, očitki niso zapisani v interpelaciji.
Bo Vizjak odstopil sam?
Do konca tega leta bo državni zbor obravnaval še interpelaciji proti dvema ministroma največje vladne stranke. Okoljski minister Andrej Vizjak je edini minister v aktualni vladi, ki je ostal brez podpore koalicijske stranke. Prvak NSi Matej Tonin je minuli teden, slab mesec po izbruhu afere »glupi davki«, dejal, da »ne more več računati na podporo NSi«.
»V Desusu bomo temeljito prebrali odgovor ministra Vizjaka na interpelacijo. Ker pa je minister sam potrdil, da je posnetek prisluhov avtentičen in sam po sebi dovolj zgovoren, bo odločitev poslancev pri glasovanju o interpelaciji jasna. V Desusu upamo, da bo minister do obravnave interpelacije prevzel polno odgovornost in odločitev, ki temu priteče,« so minuli teden sporočili iz poslanske skupine Desus.
Vizjak zagotavlja, da bo vse očitke ovrgel v odgovoru na interpelacijo, a so se v javnosti pojavila ugibanja, da bo odstopil med obravnavo interpelacije. Minister je že pred dobrima dvema tednoma dejal, da dopušča možnost odstopa.
»Hojs uteleša vse, kar je narobe«
Zadnji se bo pred poslanci, prav tako drugič v mandatu, zagovarjal notranji minister Aleš Hojs, ki je že lani poleti nepreklicno odstopil, a si je kasneje premislil. Interpelacijo je pripravila Levica, pod njo pa so se podpisali še v LMŠ, SD, SAB in NeP. Predlagatelji Hojsu očitajo odgovornost za soustvarjanje izrednih razmer v državi in policijsko nasilje ter ponižujoč, ignorantski in nestrokoven odnos do splošne in strokovne javnosti.
Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je ob predstavitvi interpelacije ocenil, da minister »Hojs uteleša vse, kar je narobe s to vlado«. Ob tem je izpostavil vladanje s silo in nasiljem, vplivanje na vse sfere družbenega delovanja, koruptivnost ter žaljenje, poniževanje in zasmehovanje vseh, ki mislijo drugače in si upajo biti kritični. Velja spomniti, da je notranji minister poleti protivladne protestnike označil za svinje, medtem ko so tako imenovani rumeni jopiči, nekateri izmed njih se ponašajo s tetovažami z nacistično tematiko, za Hojsa biseri.
Minister se na očitke še ni odzval, prav tako ne njegova stranka SDS. Koalicijski stranki SMC in NSi pa sta navedbe o prekomerni uporabi represivnih sredstev na protestih zavrnili.
