O novi pesmi Trta mojih dni ste zapisali, da govori o naravnem krogu življenja. O čem natančno govorite, kaj želite sporočiti?
Tako kot za vse dosedanje naše uspešnice je glasbo napisal Matjaž Vlašič, besedilo pa jaz. Pesem govori o starševski ljubezni, ki je nekaj posebnega. Besedna zveza »trta mojih dni« je prispodoba za otroka. Vez med staršem in otrokom traja vse življenje, ne glede na to, koliko smo stari. Ne nazadnje smo vsi otroci, dokler so živi naši starši. V pesmi pa se v verzu »vino bom popil, še zadnjič se umil« dotaknemo tudi človeške minljivosti, ki je del naravnega življenjskega kroga. V videospotu smo na nekoliko poetičen način, kot prispodobo za življenjski ritem, prikazali gibanje gugalnika, ki se v zadnjem kadru ustavi. S tem se simbolično zaključi življenjski krog.
Govorite o starševski ljubezni do otrok. Vaši hčerki sta že kar veliki, vam je oziroma vam bo težko, ko bosta vzleteli in zapustili gnezdo?
Res je, da dekleti hitro odraščata in se na neki način v vseh teh letih pripravljata na samostojno življenje. Seveda nobeno slovo ni ravno veselo, a prepričan sem, da bo ob njunem vzletu nebo jasno in polno sončnih žarkov, če se izrazim nekoliko poetično.
Ste jima pesem zapeli? Kaj sta rekli, kakšen je bil njun odziv?
Seveda sem jima pesem predstavil, a v prvem trenutku nista pomislili, da je posvečena ravno njima, ker sem jo samo prebral. Ko pa sem jo zapel, sta takoj začutili, za kaj gre. To je dokaz, da kombinacija not in besed čarobno zadene vse naše čute.
Kako se spominjate svojega osamosvajanja? Kakšna je bila vaša prva plačana služba, kaj ste delali in o čem sanjali? Koliko ste bili stari, ko ste odšli od doma?
Na tem področju nisem ravno blestel. Ker smo živeli v družinski hiši, se mi ni zelo mudilo zapustiti gnezda. Glede na to, da sem resno zvezo začel skoraj pri tridesetih, to štejem tudi za čas mojega osamosvajanja. Denar sem začel služiti že s počitniškim delom v osnovni in srednji šoli, a me je bolj kot zaslužek zanimala dinamika dela. Nikoli nisem sanjaril o tem, kaj bom počel. Prepustil sem se občutku in toku življenja ter zaupal svojemu notranjemu glasu. Tega se držim še danes.
