Zaposleni ste v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Zakaj so vam všeč lutke?
V lutke sem se dokončno zaljubil v tretjem letniku študija dramske igre. V nasprotju z dramsko igro, kjer se mi je zdelo vse zelo usodno, sem prek lutk znova začutil, kako pomembno je, da se ne ukvarjam z ničimer drugim kot z zgodbo samo. Lutke so drugačen medij, med nastopajočim in gledalcem je še en element. Ta element, lutka, mi pomaga, da se ukvarjam z njo, in ne s sabo. In to je po mojem mnenju smisel gledališča. Zgodba, ne jaz. Prav tako – in zavedam se, da je to kliše – lutka zmore več. Zmore vse. Se pa lutk še vedno drži predsodek, da so samo za otroke. V Lutkovnem gledališču Ljubljana ustvarjamo tudi predstave za odrasle. Posvetitev pomladi (lutkovni balet), Misterij sove, Napravite mi zanj krsto, Seansa Bulgakov, Faust in Nevidna so samo nekatere izmed njih. Te predstave so resda nekoliko slabše obiskane kot otroške, ampak verjamem, da bomo z redno in kakovostno produkcijo za odrasle na svojo stran pridobili tudi njih.
Ste raje za lutko ali na odru sami?
Vsekakor zelo uživam tudi v dramskih predstavah, ampak če se moram odločiti med dramsko in lutkovno vlogo, bom vedno izbral lutke.
V oddaji Kriškraš niste za lutkami, ampak ob njih. Kako drugačna je ta interakcija pred kamero?
Zaposlen sem v gledališču. Vajen sem publike v živo. To pomeni, da je odziv občinstva zelo jasen in takojšen. Pred kamero seveda tega ni in pravzaprav lahko o odzivu samo ugibam. Pri oddaji je poseben izziv tudi interakcija s soigralci, ki znova poteka drugače kot pri klasičnem dramskem gledališču, saj komuniciram z lutko, glas soigralca pa prihaja od nekod drugod. So sodelavci, ki lutko animirajo in ji hkrati posojajo glas, ter sodelavci, ki samo posojajo glas, lutko pa animira animator. Takrat komuniciram z lutko, katere glas prihaja pet metrov stran od nje.
Česa oddaja uči otroke?
Kar Kriškraš uči otroke, uči tudi mene. Ves čas. Uči o pomembnosti iskrenosti, prijateljstva, sloge. Napake so konstanta v življenju, a se prek njih učimo in so lahko zabavne. Uči igrivosti, spontanosti. Predvsem pa, da smo ljudje popolnoma različni, z različnimi talenti, znanji, in da je tako najbolj prav.
Pri čem morate ustvarjalci otroških oddaj in predstav najbolj paziti?
Ustvarjalci vsebin za otroško publiko radi rečemo, da so otroci najtežja publika. S tem se ne strinjam. Že res, da bodo otroci takoj povedali, če jim je dolgčas ali jim predstava ni všeč. Pa vendar je otroke v samem bistvu lahko pridobiti na svojo stran. Lutka lahko na primer dvakrat prdne in otroci se bodo smejali. Vprašanje je, ali je to vsebina, ki jo želimo podajati otrokom. Se želimo spakovati in jih spravljati v smeh ali želimo podajati poučno vsebino in jih pri tem še zabavati? Po mojem mnenju drugo. Paziti moramo torej, da je vsebina kvalitetna, in jih ob tem še dovolj pritegniti, da bodo sledili zgodbi. V digitalni dobi se zdi, da je težko tekmovati z risankami, ki so polne eksplozij in utripajočih barv, pa vendar so otroške predstave razprodane. To pomeni, da otroke pritegne tudi interakcija v živo, čeprav je analogna in mogoče manj spektakularna.
Del oddaje Kriškraš ste že pet let. Zakaj v njej še vedno uživate?
Kot sem že rekel, me vsaka oddaja opomni, da življenje samo ni tako zelo usodno, kot se včasih zdi. Vsaka oddaja posebej je svojevrsten izziv, ki pa je vedno znova inspirativen zaradi vrhunskih soigralcev, režiserjev, scenaristov, snemalcev, tehnične ekipe in drugih. Vzdušje na snemanjih je pozitivno in snemanje oddaje nenadoma ni več služba, ampak ustvarjanje z ljudmi, ki v tem uživajo in svoje delo opravljajo izredno.
Kateri je vaš najljubši lik iz Kriškraša?
Za najljubši lik bi se težko odločil, zato bom rekel kar: lutke. Lutke vedno vedo več kot Lovro. Lutke so tiste, ki Lovra pomirijo in ga nasmejijo. Ničkolikokrat mi niti ni treba igrati, da mi je nekaj smešno, saj mi dejansko je in se med snemanjem iskreno nasmejim. Animatorji oziroma igralci, s katerimi sodelujem pri oddaji, so res mojstri te obrti.
Kakšen pa je Lovro, kadar ni igralec oziroma animator? Kaj vam je ljubo?
Ljube so mi živali. Rad imam živali. Rad imam naravo. Najljubše pa mi je srečati živali v naravi.
