Kljub objavljenim razpisom o prostih delovnih mestih delodajalci, torej DSO, ne morejo zaposlovati, ker ni prijavljenih kandidatov.
Na največjem spletnem zaposlitvenem portalu v državi je trenutno na voljo kar nekaj prostih mest za delo v DSO. Največ v podjetju za celostno oskrbo starostnikov Deos, ki ima po državi več domov. Okrepitve iščeta tudi Dom počitka Mengeš in Dom starejših občanov Preddvor. Po mnenju strokovnjakov bi za nego in večjo kakovost življenja stanovalcev DSO potrebovali kar tri tisoč dodatnih zaposlenih! Tudi Varuh človekovih pravic RS je v svojem poročilu za leto 2020 opozoril na skrb vzbujajoče razmere zaradi pomanjkanja kadra v DSO.
Raje gredo za prodajalca
Da zanimanja za zaposlitve v domovih skoraj ni, so krive mizerne plače, izjemno težko in naporno delo, tudi nočno, razporejeno na vse dni v letu. Vse to so tudi glavni razlogi, da negovalno osebje daje odpovedi in odhaja na ugodnejša, manj naporna in bolje plačana delovna mesta, pogosto v proizvodnjo ali trgovino. »V zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih ves čas razpisujejo prosta delovna mesta za področji zdravstvene nege in oskrbe, iščejo celo študente in dijake, torej je pomanjkanje kadra res kritično. Odziva na razpise je malo, včasih ga sploh ni,« svojo skrb izpostavlja združenje Srebrna nit, ki se zavzema za boljši položaj slovenskih seniorjev.
To ni enakopravnost
A rešitev obstaja, poudarjajo. »Kar zadeva kadrovsko stisko na področju zdravstvene nege in oskrbe v domovih starejših, je več kot nujno, da minister za zdravje Janez Poklukar nemudoma podpiše kadrovske normative, ki jih je že pred časom pripravila stroka,« so povedali. Pristojne tudi pozivajo, naj takoj uredijo plačni sistem, ki naj velja tudi za vse druge, nezdravstvene delavce, zaposlene v DSO (vratarji, čistilci, kuharji, delavci v pralnici). Opozarjajo na sorodno, prav tako zelo perečo problematiko – nesprejemljivo nizke plače socialnih oskrbovalcev, ki izvajajo socialno oskrbo na domu. »Ti so zaposleni pri različnih izvajalcih: na centrih za socialno delo, pri koncesionarjih in v domovih starejših. Njih sistem postavlja v plačno neenakopraven položaj – kljub enaki naravi dela in enakim obremenitvam,« so besede združenja.
Srebrna nit razkrije, da so seznanjeni, da naj bi pri trenutnih pogajanjih prenove plačnega sistema v javnem sektorju pogajalska skupina ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za tiste, ki izvajajo socialno oskrbo na domu, zagovarjala uvrstitev v nižji plačni razred, kar je po njihovem mnenju nesprejemljivo. »Minister omenjenega resorja, Janez Cigler Kralj, naj raje nemudoma podpiše že pripravljene kadrovske standarde socialne oskrbe,« poudarjajo.
Kaj pomeni primanjkljaj osebja
Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, je ob tem stanju resno zaskrbljena, saj ugotavlja, da je pomanjkanje kadra že tolikšno, da ne bo več mogoče zagotavljati dovolj varne in kakovostne zdravstvene nege. Pravi, da naša država zaradi staranja populacije preprosto ne bo zmogla ohraniti samooskrbe pri zagotavljanju kadra, zato bo morala negovalno osebje najverjetneje uvažati iz tujine. Zdravstvenonegovalni kader sicer predstavljajo zdravstveni delavci, ki so: diplomirane medicinske sestre, zdravstveni tehniki, medicinske sestre, bolničarji, negovalci, fizioterapevti in delovni terapevti.
Oskrba na minimumu
Pomanjkanje osebja so stanovalci domov že občutili na lastni koži, še posebno med epidemijo. Po besedah Biserke Marolt Meden, predsednice združenja Srebrna nit, se je namreč domska oskrba v času epidemije marsikje skrčila le na zagotavljanje hrane, torej na minimum, najnujnejše. »Med epidemijo me je poklicala gospa iz enega od slovenskih domov za starejše občane in povedala, da jih sploh ne umivajo. Saj, kako pa naj jih, če ne zmorejo vsega postoriti?! Razmere so tako težke, da zaposleni pač ne morejo za vse poskrbeti tako, kot bi bilo treba,« je pred časom povedala za naš časnik.
