O svoji zadnji preizkušnji, boju z rakom, ste javno spregovorili pred nekaj meseci. Kako se počutite danes; zdi se, da ste še bolj aktivni kot prej?
Oh, ne vem, če sem še bolj aktivna, morda se tako samo zdi. Je pa res, da so se nekateri projekti začeli že pred korono in da bodo šele zdaj ugledali luč, potem pa se zdi, da sem povsod. V resnici sem veliko doma in počnem zgolj tisto, kar mi je všeč. Malo predavam, malo pišem, delam hipnocoachinge, kuham in skrbim zase in za družino … Dnevi so polni.
Vam je to, da ste o bolezni javno spregovorili, pomagalo pri procesu zdravljenja, je to pomemben korak?
Ne, o raku nisem želela govoriti, dokler ga nisem odpravila. Šele po pregledu, kjer je bilo ugotovljeno, da »ni sledu o bolezni«, sem se odločila, da izkušnjo podelim. Za ta korak pa sem se odločila, ker sem vedela, da z iskrenostjo lahko pomagam komu, ki je ta hip sredi procesa zdravljenja – kot je pomagalo meni, ko sem brala o podobnih izkušnjah drugih.
Se je po preboleli bolezni vaše življenje oziroma ste se vi kaj spremenili, gledate na svet drugače?
Še bolj cenim življenje, še bolj se zavedam, kako zelo krhka bitja smo. Predvsem pa sem se naučila sprejemanja pomoči drugih, priznala sem si lastno ranljivost in nemoč, spoznala sem tudi, da imam ob sebi prečudovite ljudi, ki me imajo radi, ne da pričakujejo kaj v zameno. Res neprecenljivo.
Katera preizkušnja je bila za vas v življenju najhujša?
Mislim, da bi vendarle izbrala ločitev, drugo. Takrat se mi je pa res podrlo vse, imela sem občutek, da sem čisto sama. Zdaj vem, da nisem bila, ampak takrat se mi je zdelo, da sem nevredna ljubezni, da nimam pojma, da gre vse, česar se lotim, narobe. Sem pa danes vesela in neskončno hvaležna tudi za to izkušnjo, saj mi je dala največ.
Ste tudi uspešna podjetnica, počnete veliko stvari, med drugim se ukvarjate s hipnozo, hujšanjem, menda snujete tudi televizijsko oziroma spletno oddajo.
S hipnozo oziroma mojimi posebnimi hipno-transformativnimi coachingi se zgodijo pravi »aha« trenutki, ko ljudje odhajajo od mene spremenjeni, bolj zavedajoči se, opolnomočeni, predvsem pa svobodni. Predstavljajte si, da vas nekaj žre in žre dolga leta, potem pa ti »kapne« in se tega osvobodiš. Res sem vesela, da lahko pomagam ljudem pri teh spremembah. Tudi hujšanje – to se začne v glavi, pozna pa se na telesu. Že samo s tem, ko si rečemo »hujšal(a) bom«, si nakopljemo težave. Um znori, noče spet na dieto, na stradanje in zgodi se, da postanemo samo še bolj lačni. Kmalu bo zmontirana spletna oddaja V plusu. Tri kandidatke so prišle, vse v finančnih in čustvenih minusih, potem pa sva z Ano Vezovišek delali z njimi tri mesece in vse so zmagale!
Pogrešate kdaj čase, ko ste bili priljubljena televizijska voditeljica in pevka? Kako se jih spomnite?
Popolnoma nič jih ne pogrešam. Saj se toliko dogaja. Se pa rada spomnim teh časov, sploh ko otrokom pripovedujem kakšne zgodbice. Ampak časa pa ne bi zavrtela nazaj, mi je ta čas zdaj najbolj všeč!
