Kmalu si bomo lahko ogledali peto sezono šova Ljubezni po domače. Kaj bomo videli, je preskočila kakšna iskrica in se je zgodila ljubezen, lahko vsaj malo namignete?
Prepričana sem, da je ta sezona najboljša od vseh! Skozi leta smo ugotovili, kaj je pravi format te oddaje za slovensko publiko, začeli smo delati na tem, da je vsebina res najboljša, da gremo v globine karakterjev, ki nastopajo. Vsebine bo letos največ, če pa govorimo o iskricah – veliko se je zgodilo, lahko povem to: na koncu snemanja sem se morala spremeniti v neko uradno osebo. Več pa žal ne smem povedati. Sicer je odličnost te sezone v tem, da imamo vse generacije, ki jim je skupno to, da hrepenijo po bližini, prijateljstvu in ljubezni. Ljubezen ne izbira ne časa ne kraja, tudi let absolutno ne, in vesela sem, da smo nekaterim ljudem spremenili življenje – še zdaj, to sezono smo snemali že lansko jesen.
Je zaradi epidemije snemanje drugačno, je samskim v tem času težje najti sorodno dušo, hoditi na zmenke? Se to pozna tudi v oddaji?
Ja, to vprašanje je zelo na mestu. Prvi vidik epidemije s stališča snemanja je, da smo imeli omejitve: množičnih scen sploh nismo snemali, ekipe so bile zelo okrnjene, vsi smo se testirali oziroma smo upoštevali PCT, že lani, ko ta sploh še ni bil obvezen. Res si nismo želeli, da bi kaj prinesli na kakšno kmetijo. V oddaji vidimo, da smo bolj osredotočeni na posameznike, ves čas smo poskušali vzdrževati neko razdaljo, sploh kar zadeva objemanje. Ampak ljudje niso mogli drugače, tako da boste vseeno videli kakšen objem, bili so preprosto veseli in so iskali bližino. To sicer ni šov Zvezde plešejo, kjer je veliko stika, a je »topla« oddaja in smo se morali kar truditi, da bi bilo stikov čim manj. Kar se tiče tekmovalcev samih, je pa tako: njim je bilo lažje, ker so imeli nas. Veljalo je zaprtje države, a smo dobili zeleno luč, da pod določenimi pogoji lahko snemamo. In oni, tekmovalci, so bili tako veseli, da smo prišli k njim – mi, živi ljudje, da se je nekaj dogajalo. Ti ljudje večinoma ne uporabljajo spleta, družbenih omrežij, in tako so si potešili željo po druženju, pripadnosti. Res so potrebovali stik in to je bilo nekaj zelo lepega.
Snemate že šesto sezono, kajne? Kaj je za vas izziv v tem šovu, kaj je tisto, zaradi česar ste že toliko let del te oddaje kot voditeljica?
Šesto sezono že snemamo, saj je v jesenskem času najboljše vreme; že jeseni se preselimo na njihove domačije in v njihove domove na podeželje, in tako je tudi letos. Zame je vsako leto znova izziv to, da prihajam v stik z drugačnimi karakterji in jih moram nekako ponotranjiti, se poglobiti v vsakega od njih in v tiste ljudi, ki se zanimajo zanje. Torej vsako sezono vem zelo veliko o okoli 40 ljudeh! Kaj jim je pomembno, kaj jih zanima, kam gredo njihove misli in čustva. A bolj kot ti izzivi so mi pomembne nagrade, ki jih dobivam. Ko pridem s snemanja, sem bogatejša – kot da bi prišla iz gledališča ali prebrala kakšno dobro knjigo. Zato je zame ta oddaja bolj nagrada kot pa izziv.
