Družbeno odgovorna in večkrat (tudi mednarodno) nagrajena oddaja Televizije Slovenija Prava ideja! se je preimenovala v Podjetno naprej.
Oddaja ima tudi nov termin predvajanja. Odslej je na sporedu vsak ponedeljek ob 17.25 na TV SLO 1, ponovitvi pa sta isti dan med 22. in 23. uro na TV SLO 2 ter ob sobotah na TV SLO 1 ob 14. uri.
Poleg novega imena in termina predvajanja ima oddaja tudi novo špico, celostno podobo, osveženo sceno in minutažo - po novem traja 40 minut. Po vsebini ostaja podjetniška oddaja, je pa tudi odgovor na trenutne razmere na trgu, ki se hitro spreminjajo predvsem zaradi pandemije covida-19. Več o tem, o ljudeh v ozadju uspešni zgodbi in o lastnih potrošniških navadah nam je razkrila voditeljica oddaje in njena ustanoviteljica Edita Malnar Cetinski.
Še vedno se mi dogaja, da ko pišem vprašanja za goste, dobivam neko posebno energijo navdušenja nad tem, kaj ljudje vse počnejo, da uresničijo svoje sanje.
V svet podjetništva ste z voditeljsko vlogo vpeti že 13 let. Kaj se je v vsem tem času najbolj spremenilo?
Biti uspešen podjetnik je nekaj, na kar si danes lahko ponosen! Počasi se je namreč v vseh teh letih vendarle spreminjala miselnost v javnosti, da uspeh pravzaprav pomeni trdo in pošteno delo, vztrajnost, zaupanje vase in v svojo ekipo. Da se, če ti spodleti, pobereš in greš naprej, da to ni sramota, zagotovo pa bo treba o tem še ozaveščati. Svoj kamenček v mozaik je k spremenjeni miselnosti zagotovo dodala naša oddaja, ki je predstavljala primere dobrih praks. Namreč, leta 2008, ko smo začeli Pravo idejo, je bilo ogromno afer v povezavi z različnimi tajkuni, podjetništvo je imelo slabšalen prizvok. Če si bil uspešen, si bil sumljiv, da si nekaj dosegel nepošteno. Seveda so bili tudi takšni primeri, ampak vseh podjetnikov še zdaleč ne moremo metati v isti koš, še zlasti ne malih in srednjih podjetij, večina jih dela pošteno.
Zakaj ste se po 13 letih odločili za preimenovanje oddaje iz Prava ideja! v Podjetno naprej?
Po več kot 400 uspešnih zgodbah, ki smo jih v oddaji Prava ideja predstavili v 13 letih, smo se odločili, da je čas, da gremo s pravo idejo podjetno naprej.
Začetek oddaje Prava ideja je ravno sovpadel z začetkom svetovne gospodarske krize leta 2008. Napovedovali so mi, da bo zmanjkalo tem in da bo oddaja na sporedu le do konca leta, a se je pokazalo drugače. Ljudje smo namreč že po naravi prav v kritičnih trenutkih še bolj inovativni, kreativni in iznajdljivi. Podjetja, zlasti srednja in mala, to je 99 odstotkov vseh podjetij, so hotela preživeti in obdržati delovna mesta, zato so morala ustvarjati nove izdelke ali storitve, osvajati nove trge, kar pa so lahko dosegla, če so bila še bolj inovativna, drzna, vztrajna in še bolj odgovorna tako do sebe, svojih zaposlenih, do poslovnih partnerjev in družbe. Podobno se dogaja zdaj med koronsko krize. Razmere na trgu se hitro spreminjajo, treba se je prilagajati, iskati nove rešitve, poskrbeti za zdravje zaposlenih, ker brez njih tudi uspeha ni.
Kako je novi koronavirus vplival na podjetnike?
Predvsem opažam, da so se v podjetjih hitro prilagodili spremenjenim razmeram, stvari večinoma potekajo prek spleta, digitalizacija podjetij se je močno pospešila, spremenile pa so se tudi prioritete. Medtem ko sta bila pred 13 leti na prvem mestu predvsem dobiček in rast podjetja, je pandemija novega koronavirusa prinesla drugačno razmišljanje. V podjetjih se, kot kaže, vse bolj zavedajo, da je najpomembnejši ključ do uspeha v ekipi zaposlenih – če bodo zdravi, bo podjetje uspešno, zato vse moči usmerjajo v zdravje in pozitivno naravnanost v podjetju. Predvsem v družinskih podjetjih opažam, da se člani družine zelo trudijo ustvariti takšno klimo v podjetju, da se zaposleni počutijo kot del družine, kar daje občutek varnosti in pripadnosti. Dobri odnosi pa so sploh v krizah lahko velika prednost vsakega podjetja.
Seveda pa se bodo prave razsežnosti te krize šele pokazale. Veliko podjetij je zaprosilo za podporo države, te podpore preprečujejo poslabšanje poslovanja in zapiranje podjetij, ko ne bo več pomoči, pa se bo pokazala realna slika, verjetno šele prihodnje leto.
Vse bolj sem pozorna na izvor izdelkov ali storitev, ki jih kupujem in z veseljem podpiram slovenske podjetnike.
Tudi slabe stvari so sicer lahko priložnost. So to naši podjetniki po vašem znali izkoristiti?
Imamo vrhunske podjetnike, ki se povsem enakovredno kosajo z drugimi na mednarodnih trgih ali so celo v sami svetovni špici. In podjetniki zelo dobro vedo, da je vsak kriza lahko priložnost, pa čeprav se morda zdi ta fraza nekoliko oguljena. Dejstvo je, da spremenjene razmere na trgu prinašajo drugačne priložnosti. In če jih prepoznaš, jih lahko zagrabiš. Vse je odvisno od tega, kako odprte glave si, koliko si proaktiven in kako močno si želiš uspeti. Če nekaj delaš rad, boš naredil vse, da boš to delal še naprej, še bolje, še z večjo drznostjo. In lahko rečem, da je takih podjetij vse več.
Ste sami spremenili svoje nakupne navade, odkar imamo epidemijo?
Sem, večinoma nakupujem po spletu. Že prej nisem rada obiskovala trgovin, zdaj pa jih še toliko manj, mislim, da se bomo morali tega vsi bolj ali manj navaditi.
Podpirate dobre podjetniške ideje tudi sami z nakupi izdelkov oziroma uporabljanjem storitev?
Vse bolj sem pozorna na izvor izdelkov ali storitev, ki jih kupujem, in z veseljem podpiram slovenske podjetnike.
Glede na to, da ste ves čas obkroženi s podjetništvom, vas je kdaj zamikalo iti v podjetniške vode?
Še veliko prej, preden sem ustvarila oddajo Prava ideja, sem si želela na noge postaviti lastno glasbeno šolo, 10 let sem namreč igrala klavir v kočevski glasbeni šoli in tudi ekonomijo na ljubljansko Ekonomsko fakulteto sem šla študirat z namenom, da bolje spoznam podjetništvo in se potem morda podam v poslovne vode. Okoliščine pa so se obrnile tako, da sem bila leta 1991 sprejeta na avdiciji na TV Slovenija in novinarstvo mi je zlezlo pod kožo. Želja po podjetništvu je potihoma tlela še naprej in prišel je trenutek, ko sem se po koncu vodenja TV Dnevnika v začetku leta 2008 odločila, da svoje ambicije malce prilagodim in ustvarim oddajo, kjer bom predstavljala uspešne zgodbe, ki so se mi vedno zdele nekako v ozadju. Tako sem se odločila za svoj način »podjetništva« v javnem sektorju.
Katera ideja vas je od vseh najbolj navdušila?
Lahko bi naštela na stotine zgodb, ker je v resnici vsaka zase posebna. To so zgodbe, ki jih piše življenje in ena ni enaka drugi. Še vedno se mi dogaja, da med pisanjem vprašanj za goste dobivam neko posebno energijo navdušenja nad tem, kaj ljudje vse počnejo, da uresničijo svoje sanje, čemu vse so se pripravljeni odpovedati, da pridejo do neizmernega občutka zadovoljstva, ko hodijo po poti do svojega cilja, kako ponosni so na svoje zaposlene, na družino, ki jih podpira, na poslovne partnerje, s katerimi se povezujejo ... Zgodb, ki navdušujejo, je res ogromno.
Sama ideja sicer ni dovolj. Zaradi česa se večinoma ideje ne uresničijo?
Ideja res še zdaleč ni dovolj. Idej je nešteto in pravih, takih, ki so uspešne na trgu, je peščica. Predvsem je pomembno, da ideja zadovoljuje neko potrebo ljudi oziroma da z njo izboljšaš kakovost življenja ali pa celo ti vzbudiš neko potrebo, kar pomeni, da si lahko s svojim izdelkom ali storitvijo tudi prvi na trgu. Po besedah mojih sogovornikov do take ideje najlažje prideš, ko izhajaš iz sebe, iz svojih potreb, iz svojih izkušenj. Potem pa je treba tako idejo znati uresničiti na trgu in tu se trdo delo šele začne. Ob tem je pomembno, da vztrajaš, kajti ovir na tej poti je ogromno, in da si okrog sebe zgradiš ekipo, ki ji zaupaš. In se stalno izobražuješ ter nadgrajuješ svoje znanje. Ob vsem tem potrebuješ tudi veliko poguma in jasno vizijo, kaj želiš doseči. Izkušnje kažejo, da se dolgoročno vedno splačata tudi poštenost in odgovornost tako do sebe kot tudi do drugih okrog tebe, zaposlenih, poslovnih partnerjev in do družbe kot celote. Vse večji pomen pridobivata tudi okoljska ozaveščenost in trajnostni razvoj. Kot posamezniki se moramo potruditi, da imamo jasno predstavo, v kakšni družbi želimo živeti in kaj vse moramo narediti, da se bo želja uresničila.
Ali država oziroma Evropska unija dovolj spodbujata podjetništvo?
Finančnih podpor je v zadnjem času zaradi trenutnih razmer po mojem mnenju dovolj. Uspešni podjetniki pogosto pravijo, da si ne želijo samo finančnih pomoči, ampak bolj to, da jih država pusti pri miru, da ustvari poslovno okolje, v katerem lahko nemoteno poslujejo. Tu pa bi se dalo še marsikaj narediti predvsem z debirokratizacijo. Trenutno imamo na primer več kot 27 tisoč predpisov in drugih poslovnih aktov in več tisoč zakonov. Neko malo podjetje se v tej množici res težko znajde. Poslovanje bi bilo treba torej narediti bolj transparentno, bolj poenostavljeno. V vseh 30 letih samostojne Slovenije je v tej smeri država naredila zelo malo.
Kako pa je z bankami?
Banke se – kot pravijo podjetniki – večinoma borijo samo za svoje preživetje. Ko bo njim dobro, bodo pomagala tudi podjetjem. Podjetniki pa imajo z bankami tudi zelo dobre izkušnje, odvisno, koliko so jim te pripravljene prisluhniti in priskočiti na pomoč. Vsekakor bi se po mnenju mojih sogovornikov v oddajah dalo še marsikaj izboljšati na tem področju.
Kako zelo pa si podjetniki pomagajo med sabo?
Mislim, da se podjetniki vse bolj zavedajo, da je v slogi moč. Prav v oddaji Prava ideja in zdaj v oddaji Podjetno naprej prikazujemo primere dobrih praks povezovanja podjetij. Večkrat so nam po snemanju oddaj, kjer so se spoznali, sporočili, da so med seboj sklenili nove posle, celo odprli nova delovna mesta, na kar sem zelo ponosna. Podjetniki se zelo uspešno povezujejo tudi v svojih združenjih, zbornicah in klubih, mislim, da se vse bolj zavedajo, da so povezani močnejši.
Od svetovne gospodarske krize 2008 pa do današnje pandemije covida-19 je bilo v Pravih idejah predstavljenih več kot 400 zgodb o uspehu. Imajo te poleg poslovnega uspeha še kakšno skupno točko?
Najuspešnejši ljudje so najbolj preprosti, to me je pravzaprav najbolj presenetilo. Velja prepričanje, da so uspešni tudi nedostopni in sami sebi pomembni, pa še zdaleč ni tako. Imamo res vrhunske podjetnike, ki so zelo odprti, prijazni, pa ne le do mene, ker sem novinarka in je morda z novinarji dobro imeti dobre odnose, ampak predvsem so odprti do svojih sodelavcev, o katerih ne govorijo kot o svojih zaposlenih, ampak kot o tistih, ki si stojijo z ramo ob rami, podpirajo drug drugega in s skupnimi močmi, vsak na svojem področju, dosegajo skupne rezultate.
Pravijo, da dobri zgledi vlečejo. Se je ta pregovor potrdil tudi z vašo oddajo?
Dobri zgledi vlečejo, prav to se je pokazalo po vseh teh letih oddaj. Veliko ljudi mi je sporočilo, da so se prav ob gledanju oddaj odločili, da tudi sami uresničijo svoje sanje. Če je uspelo njim, lahko tudi meni, pravijo.
Na kaj ste sami najbolj ponosni?
Ponosna sem na to, da kljub zaostrenim razmeram, črnogledosti, občutku brezizhodnosti, celo obupa poskušamo najti svetle točke, na katere se lahko opremo in nadaljujemo svojo pot, z novimi izkušnjami morda še boljši, kot smo bili.
