»Karanteno največ preživljam s sinom. Veliko hodiva na svež zrak, se igrava, riševa, pleševa. Prav tako sem imela nekaj službenih obveznosti, morala sem na primer od doma snemati poezijo in prozo za šolarje. Nekajkrat sem šla tudi v Celje v gledališče, kjer sem posnela nekaj stvari za rubrike na spletnih omrežjih. Igralec zelo težko dela od doma, saj gre pri našem poklicu predvsem za delo z ljudmi, soustvarjalci predstav in seveda z občinstvom,« je dejala Maša in dodala, da se v teh časih vsi poskušamo čim bolje prilagoditi in seveda poskrbeti za varnost nas samih in tistih najbolj ogroženih, vendar pa igralski poklic v pravem pomenu besede v takšnih razmerah preprosto ne more obstajati.
»Da ostajam vsaj približno normalna, mi seveda najbolj pomaga moja družina, prav tako se poskušam čim več slišati s svojimi prijatelji, si privoščiti kakšno kavico na razdalji in pa, kolikor je le mogoče, hoditi v naravo.«
