Ko me te dni kdo vpraša kaj glede gledališča, mi na pamet vedno najprej pade datum 13. oktober 2020. Takrat sem namreč v živo gledal zadnjo predstavo, premiero drame Ta obraz v Mestnem gledališču ljubljanskem – točno dan pred vnovičnim zaprtjem gledališč.
In zdaj imamo tega res že vsi dovolj! Kot velikemu ljubitelju odrske umetnosti, mi je hudo. Hudo za vse igralce, režiserje in gledališke ustvarjalce, ker so že pol leta brez dela in ker ne morejo opravljati svojega poslanstva. Da, gledališča ponujajo spletne predstave, a roko na srce – to ni in nikoli ne bo enako kot gledališče v živo. Marsikdo reče, da so se navadili na splet, pa bi tukaj kar povzel odgovor priljubljene igralke Tjaše Železnik, ko jo je novinarka v televizijskem intervjuju vprašala prav o tem: »Nikoli se ne bom navadila na to in se tudi nočem!« Se strinjam z njo in podpiram! Ob vsem tem tudi nikakor ne razumem, da lahko Cerkev opravlja svojo dejavnost z veliko več ljudmi, kot je to dovoljeno v gledališču. Na podlagi osebne izkušnje lahko povem, da je obisk gledališča, kar zadeva koronaukrepe, stokrat bolj varen kot obisk cerkve. Zato še toliko bolj podpiram vsesplošno akcijo Odprimo gledališča in na glas vpijem: »Bog, dej bodi fer in odpri tudi teatre!«
