Kleni Prekmurec Vlado Kreslin, ki sicer zdaj že vrsto let živi v Ljubljani, je na sceni že dobrih 50 let. Kot bobnar je leta 1969 začel v vokalno-instrumentalnem ansamblu Apollo, nato pa je kot pevec zamenjal številne skupine, njegov veliki vzpon pa se je začel z zmago na Slovenski popevki leta 1980 s skladbo Dan neskončnih sanj.
V 80. letih je deloval v rock bendu Martin Krpan, ki je prenehal delovati po nastopu na ljubljanskem koncertu Boba Dylana leta 1991. V tem času so nastali hiti, kot so Od višine se zvrti, To ni političen song, Je v Šiški še kaj odprtega?, Še je čas, Mali bogovi. V 90. letih je s svojo Beltinško bando povzročil pravi preporod slovenske ljudske/etno glasbe. Približal jo je mlajšim generacijam, hkrati pa demarginaliziral in rehabilitiral prekmursko narečje. S skupino Mali bogovi in Beltinško bando je združil včeraj in danes. Izdal je 28 albumov, nekaj pesniških zbirk, sodeloval s številnimi domačimi in tujimi znanimi imeni, nastopal v več filmih in gledaliških predstavah kot avtor glasbe in igralec, o njem pa je posnet tudi dokumentarni film Poj mi pesem režiserja Mirana Zupaniča.
V tem koronačasu prepovedanih druženj v živo se je 67-letni glasbenik odločil, da razbije rutino in svoje oboževalce razveseli s koncertom na spletu z začetkom danes ob 20. uri. Rdeča nit večera na praznik kulture je namreč iskanje sorodnih sporočil v opusu velikana romantike in sodobnega barda, ki sta vsak na svoj način zaznamovala slovensko kulturo in Slovence. Torej preplet Prešerna in Kreslina, dogodek, »vreden praznika kulture in časa ljudi pred zasloni«, obljublja Kreslin. In še poudari, da bodo z Malimi bogovi igrali tudi nekatere pesmi, ki jih na koncertih niso izvajali že 30 let. »Od Horizonta in Krpana naprej, pa tudi moj železni repertoar. Ljudje to pričakujejo. Ko grejo na Stonese, hočejo slišati Satisfaction, sicer zahtevajo denar nazaj. Na mojem koncertu pa ne smejo manjkati Od višine se zvrti, Črna kitara ...«
Z njim smo se pogovarjali pred današnjim koncertom:
Svoj prvi spletni koncert ste določili na pomenljiv datum: 8. februar. Bi morali kulturni praznik glede na preteklo leto, ki kulturi ni bilo naklonjeno, letos še posebej poudariti, zaznamovati?
Spletni koncert, ki bo precej drugačen kot naši običajni koncerti, že zaradi tega, ker bo intimen in akustičen, bomo res odigrali 8. februarja ob 20. uri, gledalci pa si ga lahko ogledajo kar na svojih domačih kavčih. S kulturo pa … saj veste, kako je: odločevalci veliko govorijo o kulturi predvsem nekaj dni pred 8. februarjem. In da so nas kot narod konstituirali jezik, literatura, poezija ... V parlamentu pa le izjeme obvladajo rodilnik in dvojino.
A ravno kultura je ljudem v tej krizi zelo pomagala. Bo to dvignilo raven zavedanja pomena kulture pri ljudeh, morda celo pri odločevalcih?
Glede na to, da sta nas kultura in umetnost držali nad gladino malodušja ter smo preživeli predvsem s pomočjo glasbe, filmov in knjig, res upam, da bo to dvignilo raven zavedanja tistih, ki vsake toliko umetnike pošiljajo pobirat krompir. Oziroma nam ga odrekajo. Saj veste, kako razmišljajo naši pametni odločevalci: kdor ne dela, naj ne je ... Ko pa bo prvi potres, bomo mi spet prvi, ki nas bodo klicali na dobrodelni koncert.
Kaj pa je vam pomagalo ohraniti »prisebnost« v izolaciji, vas držalo nad vodo?
Tako kot verjetno večino ljudi – najbližji. No, mene tudi črna kitara, na katero se zmeraj lahko zanesem.
Je bila kriza, osamitev za vas ustvarjalno, plodno obdobje ali vas je ohromila?
Ni me ohromila, posnel sem nekaj pesmi, sodeloval v precej viralnih akcijah in zoom koncertih. Spomladi sem petdesetkrat zapel na balkonu in nastope združil v Pesmi iz karantene, ki jih lahko najdete na youtubu.
Kakšni ritmi so v času karantene prihajali iz vaše črne kitare? Vas je udarila melanholija, jeza, nostalgija, hrepenenje ali …?
Vse, kar ste omenili, in še več je shranjeno v tej moji kitari. Jeze, mislim, da je še najmanj.
Kako bo korona na dolgi rok vplivala na umetnost na splošno?
Vsekakor bo močno zaznamovala umetniško ustvarjanje. Ogromno je že popularne glasbe, ki je navdahnjena s tem obdobjem, verjamem, da se tudi že snemajo filmi in pišejo romani o tem času. Upamo lahko samo, da ne bomo za vse večne čase ostali viralni.
Za vami je več kot 40 let kariere. Je lansko leto eno od najbolj čudnih ali se lahko katero primerja s tem?
To je prav gotovo najbolj čudno leto v mojem življenju. Drugače me malo spominja na leto 1972, ko so izbruhnile črne koze. A če se ne motim, je bilo takrat v enem mesecu cepljenih 28 milijonov Jugoslovanov in potem je bilo vse v redu. Še zdaj hranim rumeno cepilno kartico od takrat.
Menda ste spomladi zaprli svoj s. p. Zakaj?
Nameraval sem ga zapreti že prej, tako da to ni imelo nobene zveze z izbruhom pandemije.
Glasbeniki ste pogosto z dobrodelnimi koncerti reševali druge, kdo pa bo zdaj »rešil« glasbenike?
Glasbeniki z dobrodelnimi koncerti in ostalimi akcijami zmeraj in povsod rešujemo probleme, ki bi jih morala reševati država. Ne vem, ali obstaja kakšna težava, za katero še nisem dobrodelno nastopal in zbiral denarja. Če se kdo od glasbenikov oglasi, pa ga pošljejo delat. Tako je to. Glasbenik je pri nas še zmeraj nekdo, ki se ga oziroma njegovega dela ne jemlje resno.
Vse verjetno le ni tako črno in slabo, kot ves čas govorimo. Po čem lepem, pozitivnem si boste tudi zapomnili leto 2020? In zakaj z optimizmom gledate naprej?
Ena redkih svetlih stvari v mojem letu 2020 je bila gotovo Ježkova nagrada. Pa to, da smo se malo ustavili in se – vsaj nekateri – zazrli tudi vase.
In kaj ste ugotovili, videli, spoznali, ko ste se zazrli vase?
Sam se še kar sproti zaziram vase, tako da zadaj nisem spoznal ničesar pretresljivo novega, slišim pa ljudi dosti govoriti o tem.
Omenili ste Ježkovo nagrado. Humor je še ena od pomembnih stvari v tem težkem obdobju. Kakšen humor je vam blizu?
Dober humor mora tudi malo zaboleti. In mora imeti vsaj dve plasti. Tako kot dobra pesem. Za površne in za malo globlje.
Kaj konkretno gledate, poslušate, berete, kadar se želite na glas smejati?
Kak posnetek iz parlamenta, ampak tisti smeh je bolj grenak.
Katero od vaših pesmi bi priporočili v poslušanje za dvigovanje morale?
Ne domišljam si, da je katera od mojih pesmi tega sposobna, res pa je, da me pogosto kličejo za različne motivacijske projekte, kjer bi radi objavili pesmi Vse se da, Ena Pesem, Okna na stežaj in ostale. Zelo sem vesel in ponosen, če pripomorejo k optimizmu.
Kariero ste začeli kot bobnar. Še kdaj sedete za bobne ali je zdaj v vaših rokah samo črna kitara?
Zdaj ne več. V bandu Mali bogovi imamo odličnega bobnarja Gašperja Peršla.
