Izdali ste videospot za pesem Ujemi ritem, ki ste ga posneli na Filipinih. Tam ste bili marca in se vrnili, ko se je pri nas začel boj s koronavirusom. Kako se spominjate tega časa?
Res je bilo pestro in življenje se je po prihodu domov drastično spremenilo, če ga primerjam z vsemi 15 leti koncertiranja in nastopanja. Čeprav sem se prihoda domov izredno veselila, se je poznalo napeto vzdušje pri nas. In čeprav je bilo ravno zaradi koncertov, ki so me čakali ob prihodu domov, potovanje tudi delovno obarvano, me je čakal še teden dni intenzivnih priprav na dva zelo pomembna koncerta. Zaradi začetka epidemije je do zadnjega vse viselo v zraku. Spomnim se, da je bil tisti teden zame zelo intenziven in čustven, a zato je bil koncert, še zadnji pred popolnim zaprtjem in eden redkih, ki ni odpadel, še toliko boljši in eden najboljših v vseh mojih letih koncertiranja. Vsaj zame!
Trenutno smo ponovno v karanteni, javno življenje in koncerti so ustavljeni. Kaj počnete, ste našli kakšen nov hobi? Kako preživljate dneve?
Čeprav se je stanje zelo spremenilo, smo predvsem od junija do konca septembra poskušali potegniti kar največ mogoče, delati, kolikor se je dalo v skladu z dovoljenimi predpisi. Tugre velika zahvala organizatorjem po Sloveniji, ki so se potrudili in tudi v zaostrenih razmerah organizirali nekaj koncertov. Tudi za jesen in zimo smo imeli že čez poletje kar nekaj priprav na koncerte, ki bi jih lahko pripravili v skladu z omejitvami, žal pa smo zdaj koncertne načrte odložili na leto 2021 oziroma čas, ko bo njihova izvedba z zdravstvenega vidika spet mogoča. Trenutno svojim poslušalcem pripravljam presenečenje ob 15. obletnici svojega glasbenega delovanja, hkrati sem se odločila, da se posvetim ustvarjanju novega, sedmega studijskega albuma. Tako veliko časa posvečam ustvarjanju, veliko časa pa preživim tudi v naravi, se rekreiram, berem, kuham in poskušam ta čas pozitivno izkoristiti za svoje najbližje.
Pred kratkim ste praznovali rojstni dan. Kako gledate na staranje, na minevanje časa, se s tem obremenjujete?
Gledam svoje gubice, ki se počasi pojavljajo na obrazu, sicer pa se po zaslugi dobrih genov ne smem preveč pritoževati. Sem zadovoljna v svojem telesu in z leti, ki so za menoj. Ogromno sem doživela. V zadnjih mesecih sem imela več priložnosti, da sem se spominjala vseh preteklih let. Kaj vse se je dogajalo, saj je bil tempo res divji. Drugače pa bi po nekem notranjem občutku rekla, da nas po tem, ko v tem življenju zapustimo svoje telo, nekje drugje čaka novo – in s to mislijo je lepše in lažje živeti. Še posebej takrat, ko izgubiš ljube osebe ob sebi.
