Drugega oktobra so v Veliki dvorani mariborske Opere premierno uprizorili opero Marpurgi. Sodobno slovensko opero v enem dejanju so po motivih istoimenskega romana Zlate Vokač Medic in po naročilu SNG Maribor ustvarili mednarodno uveljavljena in večkrat nagrajena slovenska skladateljica Nina Šenk, režiser, libretist in avtor dramatizacije Igor Pison ter dirigent Simon Krečič.
Z njo so v SNG Maribor zaznamovali tudi stoletnico priključitve mariborske Opere, ki se je instituciji mariborskega gledališča pridružila leta 1920 (s prvo operno produkcijo vodvilske operete Mam'zelle Nitouche maja istega leta), obenem pa opozorili na bogato dediščino mesta Maribor in njegovih prebivalcev ter na odgovornost, ki jo nosijo kot soustvarjalci kulturnega, političnega in na splošno družbenega življenja v mestu, širši okolici in sodobni Evropi.
Marpurgi so sicer skupnost Judov, ki je zgodovinsko izpričano živela v Mariboru okrog tristo let in so bili vključeni v takratno mariborsko življenje. Potem pa so morali mesto v 15. stoletju zapustiti zaradi odloka takratnega cesarja Maksimilijana, ki je to storil na prigovarjanje štajerskih koroških deželnih stanov, ker so Judje takrat prevladovali v denarnem gospodarstvu, kar so domači podjetniki in tudi modrokrvneži, ki si pri njih sposojali denar, videli kot nevarnost. Skupnost se je razselila po Evropi, pa tudi v Ameriki. V novih krajih so se mnogi med njimi poimenovali Marpurgo ali Morpurgo, po srednjeveškem Mariboru. Ta priimek je še danes pogost zlasti v Italiji, najdemo pa ga tudi v Združenih državah Amerike in Izraelu.
V Mariboru so za njimi še sledi, med drugim sinagoga, ki danes služi za galerijski, koncertni in muzejski prostor;
Po premieri smo se pogovarjali s skladateljico Nino Šenk, del pogovora pa si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.
