Estrada

Kako najti malo miru, se sprostiti in končno naspati

Tina Lucu
19. 2. 2020, 11.00
Posodobljeno: 29. 4. 2024, 09.33
Deli članek:

Naša družba je skupnost neprespanih ljudi. Globalizacija, delo v izmenah, potovanja okoli sveta in tehnične naprave, ki nas ohranjajo budne ... Vedno več ljudi se počuti utrujene in izžete. Veliko se jih veseli hitrega življenja, sprememb, veliko možnosti - in ugotovijo pozno ali pa sploh nikoli, kaj to pomeni zanje in za njihovo zdravje. Preberite, kako boste za nekaj časa ubežali temu peklenskemu krogu in se malo sprostili.

Profimedia
stres

Zakaj ne znamo najti miru?

Stres

Zaposlene ženske poskušajo stoodstotno popolno združiti družino in delo. Oče, ki dela v izmenah, bi tudi rad bil del življenja svojih otrok. Pri mladih kar naprej piska pametni telefon - prijatelji, družina in kolegi imajo lastne WhatsApp skupine in vneto načrtujejo vsak dan ... Stres je tako vsestranski kot mi ljudje. Je obremenjujoč, neprijeten in včasih celo grozeč!

Poplava dražljajev

V našem globaliziranem svetu je vedno nekje dan. Filme in serije predvajajo neprestano, 24 ur na dan lahko rezerviramo letalske lete in hotele ali pa nakupujemo, beremo najnovejše novice, se pogovarjamo z drugimi po spletu. Ničesar ne smemo zamuditi!

Perfekcionizem

Vse ženske bi rade bile popolne prijateljice, popolne hčerke ali mame, vedno vesele in kompetentne kolegice itd. In pri tem hitro pozabimo same nase!

Stres prostega časa

Se sliši smešno? »Kako dolgočasno, da si bila čez vikend SAMO doma?!« Kdor ne želi slišati tega stavka, hitro rezervira kratek izlet ali pa se dogovori za večerjo, kino ali povabi prijatelje v nedeljo na kavo. Preprosto počivanje na kavču, branje knjige ali pa brezdelno poležavanje - za mnoge neizpolnjene sanje!

Kako se umiriti?

Prošnja za pomoč

V načrtovanje vsakdana pritegnite tudi partnerja, v službi ne opravite vseh nalog »raje in bolje« sami ... Spet se moramo naučiti prositi za pomoč! Nihče ni šibkejši ali pa manj vreden, če prizna, da na neki točki ne zmore več vsega sam. Naloge se skupaj opravijo hitreje. To ima sicer dva stranska učinka: pridobili boste čas in ustvarili pozitiven občutek skupnosti, ki se v hektiki in stresu pogosto izgubi.

Načrtovanje

Kdor ima veliko dela, potrebuje dnevni načrt! Najbolj učinkovito je, da ga pripravite že zvečer. Tako boste hitreje in bolje umirili vrtiljak misli. Dnevno si zapišite največ šest točk - najpomembnejša naj bo na vrhu. In potem jih opravite lepo po vrsti. Tudi če zvečer ne boste opravili vsega, boste zagotovo kljub temu naredili veliko. Za nagrado vas čakajo trenutki brez stresa!

Mislite nase

Kdor je v stresu, mora zavestno poskrbeti za premor. Ni treba, da greste na dopust! Opoldne se odpravite na sprehod ali pa popijte kavo brez telefonskih klicev in pregledovanja elektronske pošte! Trenutke doživljajte zavestno in uživajte v njih. Tega se da tudi naučiti! Dober začetek so jogijske vaje dihanja. Kako delujejo, si preberite na desni strani.

Dan zaključite zavestno

Napeta kriminalka na televiziji ali vroča diskusija. Če boste šli po tem takoj v posteljo, zagotovo ne boste zaspali! Približno pol ure pred spanjem se umirite in zavestno pomislite na vse, kar ste ustvarili. Meditirajte ali pa zaključite dan z zeliščnim čajem. Če vas mučijo skrbi, si jih zapišite in jih tako preženite iz glave.

Ugasnite prenosnik!

Modrikasto migotanje lučk, ki sijejo iz računalnikov in mobilnikov, našemu telesu signalizira, naj ostane budno. Raziskovalci govorijo o »kofeinskem učinku« in priporočajo, da naprave izklopimo okoli 21. ali 22. ure.

Dihanje s trebuhom za več sproščenosti

Razgradite stres

S to preprosto jogijsko vajo boste našli več notranjega miru in sprostitve. Pomembna je pokončna sedeča drža (na stolu ali tleh), glava je dvignjena visoko. Dlani sklenite pred prsmi in malce obstanite. Dlani si nato položite na trebuh. Zavestno vdihnite in izdihnite. Pri vdihu gredo dlani naprej, pri izdihu pa nazaj. Ostanite sproščeni in dihajte osredotočeno. Ponovite najmanj sedemkrat.

Profimedia
stres

Številke in dejstva o spanju

Prespimo približno tretjino svojega življenja. Pri 75-letnici je to približno 219.000 ur.

15 minut traja »normalna« faza, preden zaspimo. Če potrebujemo 30 do 45 minut, lahko govorimo o motnjah spanja.

Vsak tretji odrasli trpi za motnjami spanja.

28-krat na noč se prebudimo. Če stanje budnosti traja manj kot 3 minute, se tega zjutraj ne spomnimo.

V povprečju spimo 7 ur in 8 minut. Britanci nekoliko manj, Španci pa nekoliko več.

60 kalorij na uro porabimo v spanju, vsako noč pa izgubimo pol litra tekočine.

Na noč imamo štiri sanje.

V spanju se obrnemo 20-krat.

 Objavljeno v reviji Liza/Maja št. 3, 17.1.2020