Bralci pa se ga gotovo najhitreje spomnijo, če omenim njegovo zmago v televizijskem šovu Znan obraz ima svoj glas. Največ pohval je bila takrat deležna njegova dvojna preobrazba v Erosa Ramazzottija in Tino Turner, na kar je še danes ponosen. Prve pevske korake je Klemen naredil že pri devetih letih, ko je nastopil na Prvem glasu Gorenjske, kot mladenič pa je že koncertiral s prvo glasbeno skupino.
Bralci te najbolj poznajo kot voditelja na Radiu Aktual, vendar si se večkrat pojavljal tudi na televiziji v vlogi voditelja in tudi v nekaterih znanih teve šovih. Kaj te bolj privlači?
Televizija mi je bolj adrenalinska, radio pa mi bolj ustreza, je bolj sproščen.
Na radiu sem lahko tudi v trenirki ali zapackan od barvanja sten, to se na kakovosti oddaje ne vidi, na televiziji pa šteje vsaka malenkost. Na radiu lahko tudi v delavskih hlačah zveniš zabavno in zapeljivo, čeprav si po zunanjosti čista zmešnjava. Lahko rečem, da je radio bolj podoben knjigi, ker je zelo asociativen, ni ti treba vsega zrežirati in prinesti na dlani, zgodbo si ljudje sami ustvarijo, samo da si ti malo sugestiven.
Ampak televizija je še v igri?
Da, to je drugačen medij. Na radiu sem od leta 99, zdaj teče že 21. leto moje radijske kariere. Vmes sem imel eno temno obdobje. Spomnim se, da sem se nekoč ustavil na semaforju in se vprašal, ali bom tole res delal do smrti in ali obstaja še kaj drugega kot samo to. Takrat sem delal v zelo toksičnem okolju, in če ne bi takrat na Islandiji imeli finančne krize, bi se takoj tja odselil, kidal gnoj, če je treba, karkoli.
Pa si že bil na Islandiji?
Neee! (smeh) Vem, da so takrat »na polno« zaposlovali, potem pa se je zgodil tisti neslavni propad islandske ekonomije in sem ostal tu.
Ampak zdaj si v zrelih letih (ko omenim njegova leta se zgraža, koliko je star), verjetno ne razmišljaš več o tem, da bi spokal na drug konec sveta?
Ne, zdaj ne več. Veliko se ukvarjam s fitnesom in nutricionistiko. Debeli ljudje smo venomer podvrženi temu. V najstniških letih sem imel 110 kilogramov in še danes gledam na sebe kot na debelega človeka, čeprav nisem več. Ko si enkrat debel, ti to za vedno ostane v glavi. Zelo pazim, kaj jem, ampak še zmeraj imam v sebi tega debelega Klemna, ki bi vse pojedel, jedel bi samo pice in bureke.
Pa ješ te stvari?
Da, občasno. Privoščim si jih z največjim veseljem, čeprav imam takoj po tem slabo vest. Doživim šok, slabo spim in vse to. Kar zadeva hrano, je izginila ta spontanost, tako kot pri radiu. Včasih je bilo na radiu delati dosti bolj romantično, danes je vse optimizirano. Čeprav se na vsako oddajo pripravljam skupaj s sodelavci, gre pri oddaji v živo lahko marsikaj narobe, in po navadi res gre, tako da imaš vsaj neko osnovo, da se je lahko držiš. Pri hrani denimo štejem vsako kalorijo, ki jo zaužijem, tudi ta kava, ki jo pijeva, gre v seštevek kalorij.
Kalorije seštevaš? Imaš kakšno aplikacijo ali kar v glavi?
Vse imam v glavi. Ta kava je 200 kalorij. Ljudje me ne marajo zaradi tega. (smeh)
In kaj narediš, ko presežeš mejo kalorij, ki si si jo zadal?
Podaljšam trening ali pa manj pojem naslednji dan.
Kaj treniraš?
Včasih sem tekel, vendar sem imel pred kratkim operacijo stopala po stari poškodbi, tako da sem nehal teči. Obiskujem fitnes, skoraj vsak dan, pogosto grem tudi na stimulacijsko telovadbo X Body. Ko je sezona, sem na kolesu ves čas. Športa sicer nimam rad, všeč pa mi je učinek po vadbi.
Tako kot vsi v tem stresnem življenjskem stilu si tudi ti šel skozi težke izkušnje, srečeval si se z izgorelostjo, paničnimi napadi ...
To se mi je dogajalo tik po koncu oddaje Znan obraz ima svoj glas, ko je bilo vsega preveč. Imel sem privzgojen popačen odnos do dela. Pri nas doma je bilo vedno samo delaj, delaj, delaj, tudi če te cele dni, delaj, delaj, delaj, nikomur ne reci ne. Potem pa sem se enkrat zataknil v BTC v krožnih vratih in nisem našel izhoda, zaletaval sem se v steklo in res me je postalo strah.
Kako si to rešil?
Poiskal sem strokovno pomoč, šel sem k psihologu in naučiti sem se moral reči ne, kar je bilo težko. Navaditi sem se moral, da občasno brez slabe vesti obsedim vbrezdelju v tišini, česar prej nisem znal. Zdaj mi je super sedeti na okenski polici v bednem vremenu, piti kavo in ne misliti na nič.
Poleg dela na radiu si tudi veliko nastopal. Z Juretom Godlerjem sta imela predstavo, pa v muzikalih te je bilo mogoče videti, Veronika Desetniška, Vesna …
Na dan premiere Vesne sem si zlomil nogo in potem nisem nastopil. Še dobro, da sem imel zamenjavo za vlogo. Ja, nekateri so na račun moje nesreče takrat kar dobro zaslužili. (smeh)
Pogrešaš muzikale?
Če sem iskren, jih nisem nikoli maral. Ni mi bilo naravno, da ljudje kar naenkrat začnejo peti in plesati. Ko pa si noter, je ta proces super, prijateljstva, ki se spletejo, gostovanja, vse to prinese neko energijo, svoja doživetja.
Da dobro poješ, to vemo, kaj pa ples?
Groza. Sem gibalni invalid. Miha Krušič je delal koreografijo za muzikal Vesna in bi moral nekaj zaplesati, pa vsi ostali za mano. In ko je videl, da ne gre in ne gre, je na koncu rekel, da naj kar nekaj naredim in bodo oni ponovili za mano. Tako dober plesalec sem. (smeh)
Preizkusil si se tudi v resničnostnih šovih, bil si recimo tudi v X Factorju. Kako to, da si se prijavil?
Sodelavka me je takrat prijavila. Izkušnja je bila zanimiva. Takrat sem prvič videl, kako je to, če te izolirajo od ostalih ljudi, kako ti začne glava drugače delati. Res dobiš neko drugo resničnost, tako da zdaj razumem, ko se ljudje v Big brotherju ali na Kmetiji začnejo drugače obnašati. Ko sem se vrnil v resničnost, sem imel nekaj časa mačka. Tam sem bil v nekem drugem svetu, vse je bilo natempirano, čisto nekaj drugega. Po vrnitvi v realnost sem se moral ponovno privajati na vsakodnevno življenje. Slab teden smo bili zaprti v nekem hotelu, tisto je bil naš svet in naša realnost. Začneš drugače komunicirati in razmišljati, to te čisto spremeni. Zdaj me to ne zanima več, tega se ne bi več šel. Bila je velika in naporna izkušnja. Ta šov je bil čisto drugačen kot Znan obraz ima svoj glas, za katerega tudi nekateri mislijo, da je resničnostni šov. Do takrat nisem vedel, da imam v sebi imitatorsko žilico, tako da sem vse skupaj vzel bolj za šalo kot zares.
Še vedno poješ, tvoja zadnja balada Slaba kopija je stara zdaj že skoraj eno leto. Ni videti, da bi se veliko posvečal pevski karieri. Vidiš v petju neko prihodnost ali je to le hobi?
Eni klekljajo, jaz imam pa glasbo. Vsake toliko časa posnamem novo pesem in to je to.
Pa se misliš kaj bolj resno angažirati glede petja?
Ne, nimam časa niti benda, da bi vadil dneve in dneve. Petje jemljem samo kot občasen projekt, bolj za mojo dušo.
Trenutno si samski. Kako to, da nimaš sreče v ljubezni? Si prezahteven?
(smeh) Verjetno nisem najlažji človek za živeti z njim. Hočem imeti svoj mir, pa svoj prav. Morda pri ženskem spolu izbiram premočne karakterje. Če ne vidim izziva, mi ni zabavno.
