A režiser in scenarist Andraž Kadunc se je pogumno spoprijel s tem izzivom – in to celo pri svojem prvencu.
Prve besede za scenarij je sicer Kadunc napisal že pred osmimi leti, ko je bil še najstnik. Film govori o mladeniču v zgodnjih dvajsetih, ki v begu pred enoličnostjo in v iskanju nečesa večjega odide od doma. Pred seboj ima en sam cilj – obpluti svet z ukradeno jadrnico. 
Andraž je k zgodbi o nevarnih čustvih, prijateljstvu, ljubezni in neprecenljivosti življenjskih izkušenj pritegnil Janka Mandića, svojega prijatelja Henrika Olssona in francosko igralko, ki pa je tik pred snemanjem odpovedala sodelovanje, zato se je potem obrnil na prijateljico Lucijo Tratnik. »Janka, ki igra glavni lik Davida, mi je predlagala prijateljica Alenka Krč. Takrat je živel v Berlinu, je pa pokazal interes za projekt. V stiku sva bila prek Skypa. Henrik Olsson, ki upodablja Erika, je moj prijatelj. Čisti natrušček, a se mi je vedno zdelo, da ima obraz za to in da je primeren za to vlogo. Je bilo pa potem težje dosnemavanje (scene so morali dosnemavati, ker jim vsega ni uspelo končati v prvi rundi, op. a.), ker živi na Švedskem. Meisje je izvrstno odigrala Lucija Tratnik. Na začetku je bila mišljena Francozinja, z igralko sem imel prek Skypa že vaje, a je tri tedne pred snemanjem odpovedala, ker ji je njen agent našel plačano delo v Franciji. Potem sem razmišljal, komu bi dal to vlogo, in sem se spomnil na prijateljico Lucijo. Privolila je. Vprašal sem jo, kateri jezik ji je najbližje oziroma kaj bi lahko bila, če ne bi bila Slovenka. Odvrnila je, da Nizozemka, in potem smo malo prilagodili scenarij,« je razkril Andraž.
Gladko pa ni šlo niti med procesom snemanja. Že tako so imeli prostorsko krizo, saj so morali 20 ljudi in vso opremo spraviti na tri jadrnice, priprava hrane za toliko ljudi na majhnih štedilnikih je bila prav tako prava umetnost. Nagajalo pa jim je tudi vreme. Med pobegom pred neurjem na Pašmanu so zvili stebriček, na severu Kornatov pa je med nevihto v neposredni bližini udarila strela, ki pa si je na srečo »izbrala« vodo namesto jamborja. Je pa zato morje zahtevalo svoj davek v obliki dveh telefonov. Kar dvojno pa je zaradi njega nastradal režiser. Ko je v eni od akcij reševal gumenjak, je namreč z obema nogama pohodil ježe. Dobre članice ekipe so mu dale tablete proti bolečinam, vendar Andražev želodec ni bil ravno razpoložen zanje. Zaradi vremenskih nevšečnosti so morali tudi kopenske scene v mestu ob morju čez noč z dogovorjenih na Hvaru prestaviti v Primošten. Urediti priveze, najti lokalne statiste in vse potrebno ni bil mačji kašelj. Zato ni čudno, da Andraž ne izključuje še kakšnega filma na vodi, saj so se v procesu snemanja veliko naučili in specializirali, bo pa naslednjega zagotovo delal na kopnem. Njegov prvenec pa si lahko ogledate v Koloseju od danes.
