Razstava v gradu Sismondo, nekdanjem gradu družine Malatesta, nosi naslov Fellini, nesmrtni genij. Razdeljena je v tri tematske sklope: v prvem je ob Fellinijevih filmih predstavljena zgodovina Italije od 20. do 80. let preteklega stoletja, drugi del je posvečen Fellinijevim spremljevalcem, med katerimi je imela pomembno vlogo njegova žena, igralka Giulietta Masina, v tretjem sklopu pa je predstavljen projekt Fellinijevega muzeja v Riminiju, ki bo vrata za javnost odprl konec leta 2020, piše avstrijska tiskovna agencija APA.
Na razstavi je predstavljeno doslej neobjavljeno gradivo iz arhiva v Riminiju. Videti je mogoče risbe, kostume, pripomočke ter Fellinijeva pisma in fotografije, pa tudi prvo različico scenarija za film Amarkord (1974). Na ogled je scenarij za film 8 1/2 (1963). Za razstavo ga je posodila italijanska scenaristka in režiserka Lina Wertmüller, ki je pri filmu sodelovala kot pomočnica režije. Videti je mogoče tudi notne zapise priznanega skladatelja filmske glasbe Nina Rote, ki je napisal glasbo za številne Fellinijeve mojstrovine.
Razstava bo v Riminiju na ogled do 15. marca. Od aprila bo na ogled v rimski Palazzi Venezia, nato bo gostovala še v Los Angelesu, Moskvi in Berlinu.
Veliko slovesnost ob jubileju v Riminiju načrtujejo za 20. januar 2020, prav na stoto obletnico režiserjevega rojstva. Je pa v Riminiju že od začetka lanskega leta mogoče obiskati restavrirani kino Fulgor, kjer je Fellini, sedeč na očetovih kolenih, videl svoj prvi film Maciste all'inferno (1925), kot sam pove v svojih filmih Roma in Amarkord.
V gledališču Lo Spazio v Rimu bo od 21. januarja na sporedu predstava In viaggio con Fellini – Note, ricordi, sue fantasie, v kateri bo režiser in igralec Francesco Sala nastopil v vlogi Fellinija, ki pripoveduje o sebi in svojem ustvarjanju. Pozneje bo razstava gostovala še v Budimpešti, Amsterdamu in Varšavi.
Vrhunec obeleževanja jubileja bo konec leta 2020 načrtovano odprtje Fellinijevega muzeja v Riminiju. Muzej bodo uredili v gradu Sismondo, projekt pa je vreden 12 milijonov evrov.
Fellini (1920–1993), rojen v Riminiju, se je sprva v Firencah posvečal risanju. S filmom se je prvič srečal, ko se je leta 1946 s še petimi avtorji podpisal pod scenarij filma Roberta Rossellinija Paisa. Debitiral je leta 1950 s filmom Varietejske luči, že leta 1953 pa je bil za film Postopači nagrajen na Beneškem filmskem festivalu.
V zgodnejših delih je zaznati socialno kritičnost neorealizma, pozneje pa je v filme vključeval osebni vidik, poln avtobiografskih in psihoanalitičnih vložkov, ki ga je predstavljal z nadrealistično filmsko govorico.
Za svoja dela je prejel vrsto nagrad, poleg nagrad na festivalih v Cannesu in Benetkah še štiri oskarje za tujejezični film ter nekaj mesecev pred smrtjo leta 1993 oskarja za življenjsko delo.
