Nasprotno. Med vsemi, ki smo jih po predstavi ogovorili – nekaterih še ogovoriti ni bilo treba, saj se je to videlo po izrazih na obrazih –, nismo našli (no, saj ga nismo niti »iskali«) nikogar, ki se v brezčasno opero Devica Orleanska izjemnega, genialnega ruskega skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega ne bi zaljubil.
Zgodba Ivane Orleanske je znana: po »božjem navdihu«, po »božji nalogi« se je med stoletno francosko-angleško vojno postavila v prve vrste francoskih čet in osvobodila prebivalce Orleansa ter posledično pripomogla, da je Karl VII. postal francoski kralj. Lahko torej rečemo, da je bila zmaga posledica svojevrstnega »čudeža«. Ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana Staš Ravter je povedal: »Ne le zgodba o Ivani Orleanski, tudi današnja predstava (premiera je bila preteklo soboto, op. p.) je – čudežna, kar lahko potrdimo vsi, ki smo jo danes videli. In se bodo strinjali vsi, ki jo bodo še videli.«
VIZIJA, KARIZMA IN VŽIGALICE
Med najbolj zaslužne za uspeh gotovo spada belgijski režiser Frank Van Laecke, ki sicer z Opero sodeluje tretjič. Nič manj niso zaslužni Simon Krečič, karizmatična Nuška Drašček Rojko, izjemni David Jagodi, neprekosljiva Urška Arlič Gololičič ... »Režiser je eden najboljših na svetu!« je razložila poznavalka: »Ima vizijo in ve, kaj hoče od igralce. In predvsem ve, kako bo dosegel skladnost vseh, ki naredijo predstavo spektakularno v vseh pogledih.« Zgodba se, kot veste, konča tragično: Ivano zažgejo na grmad. No, med predstavo se glavna junakinja »igra« z vžigalicami. »Rada ima vonj vžigalic, in ko sem jih prižigala, sem se morala osredotočiti na besedilo ... Lahko bi ga namreč kar pozabila,« se je smejala Nuška.
