»Da ne bo kdo mislil, da upokojenci v zrak gledamo. Kje pa, sama ves čas nekaj delam, prav zmanjka mi časa za veliko stvari,« se smeji še vedno zelo čedna gospa Nina, ki bo prihodnje leto nazdravila sedmim desetletjem: »Ja, drugo leto bom morala pripraviti kakšno večjo zabavo. Še vedno imam veliko prijateljev, s katerimi se redno dobivamo in praznujemo vse rojstne dni. Z nekaterimi se res že dolgo poznam, na primer s pevko Ireno Kohont naju veže več desetletij dolgo prijateljstvo. To je zares dragoceno. Prijateljice si tudi redno izmenjujemo revije, tako da smo z vsem na tekočem, sicer malo z zamudo, a človek ne more kupovati vseh revij, ki so zdaj na trgu. Včasih je bilo tega veliko manj,« je zelo gostobesedna Nina, ki se rada spominja svojih bolj aktivnih dni.
V Avstriji do 50. leta
»Joj, včasih sem res veliko delala. Če pomislim, sem v enem dnevu naredila več kot zdaj v celem tednu. Poleg redne službe sem organizirala še revije, včasih sem še sama kaj nosila na reviji, pa seveda je bilo tudi doma treba kaj skuhati in pospraviti. V Avstriji, v Celovcu, sem kot manekenka in model delala vse do 50. leta,« pripoveduje manekenka, ki se je v Slovenijo iz Beograda preselila šele pri 16 letih, ravno sredi najstniških let, ko so se rojevale prve simpatije:
»Mama se je ločila od mojega očeta in tako sem kot šestnajstletnica prišla v Ljubljano. V Beogradu sem kot deklica plesala balet, kar mi je močno pomagalo tudi pri moji kasnejši karieri, tudi ko sem delala tečaj za manekenko,« mimogrede pove gospa Gazibara, ki je končala srednjo vzgojiteljsko šolo, kasneje pa je na Gospodarski zbornici naredila še izpite za poslovodjo.
Kariera
»V šestdesetih je bil moj prvi fant glasbenik, Bor Gostiša, pevec legendarnih Belih vran in ustanovni člana Mladih levov. Preko njega sem spoznala druge ljudi iz sveta medijev in šovbiznisa, pevce, igralce, plesalce, režiserje in fotografe. Tako sem kot sedemnajstletnica dobila prvo ponudbo za statiranje na televiziji, kasneje tudi na filmu. Odkril me je Stane Jerko, naredila sem enega od prvih manekenskih tečajev pri nas in je vse steklo zelo hitro. Veliko sem delala po vsej nekdanji Jugoslaviji, veliko sem bila na poti, zato takrat nisem imela redne službe. A bila sem mlada, biti ves čas naokoli in na poti je bilo super. Pozno sem dobila tudi delo v tujini. Preden sem rodila, sem nekaj časa delala v Rimu, potem sem se poročila, pri 28-ih imela otroka. Morala bi ostati v Milanu in Avstriji vsaj eno sezono, vsaj tri mesece, kar pa pri majhnem otroku ni bilo mogoče. Potem sem delala še v Gradcu, a tudi to je bilo daleč. Tako sem po nekem času našla stalno delo v agenciji v Celovcu, kamor sem hodila dobrih deset let in tja peljala še veliko naših deklet. Zaradi bližine sem bila hitro doma in družina ni toliko trpela. To je bilo super delo, seveda pa sem ves čas delala tudi v Sloveniji, vodila razne tečaje in modne revije,« kar vre iz lepotice, katere slika se v mislih prikaže večini Slovencev ob omembi besedne zveze najuspešnejša slovenska manekenka.
Sivi modeli so moderni
»Zadnja leta ne delam več, sem in tja me še pokličejo za kakšno modno revijo. Zdaj je sploh moderno, da kličejo stare manekenke, s tem je začela modna znamka Gaultier, zdaj jo posnemajo vsi. Moja nekdanja kolegica, Zagrebčanka Zvončica Vučković, sicer nekaj let mlajša od mene, je sploh priljubljena, ona res veliko dela, tudi v tujini, je celo podpisala za Grey Model Agency. Jaz sem trenutno srečna tako, kot je, uživam v hiši na Jesenicah in v svojem upokojenskem življenju v dvoje. Ni mi hudega, sicer vidim, da vsako leto zmorem manj, a za zdaj še gre,« pravi Nina Gazibara, ki je nazadnje redno delala v modnem butiku v ljubljanskem City Parku: »Veste, tudi po manekenski karieri sem bila v službi, zaposlena sem bila v Smučarski zvezi Slovenije, pa v Murinem predstavništvu v Ljubljani, delala sem v trgovini z usnjenimi izdelki, pomagala sem v podjetju, ki se je ukvarjalo z naravno kozmetiko, in še druge stvari. Zelo rada sem delala tudi kot voditeljica modne oddaje Sijaj, v tem sem zares uživala.«
Supermanekenka nekdanje Jugoslavije in Slovenije Nina Gazibara pravi, da ima polno lepih spominov, da rada sreča stare znance, a da ji ustreza tudi mirno življenje na Jesenicah: »Naveličala sem se voženj sem in tja. Z Markom rada potujeva. Vsako leto greva junija na grški otok Lefkas, kjer sva se tudi spoznala. Potem pa gremo skupaj s psičko pasme coton de tulear še v kakšno hiško na hrvaško obalo, seveda vedno zunaj glavne sezone, ko ni več gneče in je vse že ceneje. Mislim, da se imam kar lepo in da uživam v pokoju.«
»Oh, rada potujem. Ves denar sem vedno dala za potovanja, ne za obleke in kozmetiko, kot mnogi mislijo. Že kot manekenka sem videla veliko, snemala na Sejšelih, v Keniji in Tuniziji, hodila po modnih pistah v Italiji, Avstriji, na nekdanjem Češkoslovaškem in tudi v Jordaniji.
Objavljeno v reviji Liza/Maja št. 42, 11.10.2019