Strokovnjaki opažajo, da je čedalje več ljudi alergičnih na običajne dezodorante, saj jim razdražijo ali celo vnamejo kožo pod podpazduhami. O škodljivih sestavinah v dezodorantih je bilo opravljenih precej raziskav, izsledki, s katerimi nas seznanjajo, pa vzbujajo skrb. Zdravje je zagotovo najpomembnejši razlog za zamenjavo običajnega dezodoranta z naravnim, ne pa edini. Jeziček na tehtnici lahko prevesi tudi prizadevanje za čim naravnejši življenjski slog. Je pa res, da lahko traja kar nekaj časa, da najdemo res pravi izdelek zase. Vmes, ko se na nov dezodorant in način uporabe šele navajamo, ni izključeno niti to, da se kdaj znajdemo v neprijetnem položaju, ko naravni dezodorant ne opravi povsem svoje naloge in nas lastni neprijetni vonj spravi v zadrego.
Zamenjava dezodoranta zahteva čas
Za izbor pravega dezodoranta po osebni meri in okusu sta potrebna čas in potrpežljivost, saj so naravni izdelki narejeni povsem drugače kot običajni in je zato tudi njihov učinek drugačen. V precejšnji meri je to odvisno od ustroja našega organizma. Kemijska sestava teles se od posameznika do posameznika razlikuje, vse to pa zelo vpliva na vonj, ki se na telesu razvije po nanosu dezodoranta. Na to, da se enaka dišava na različnih ljudeh razvije v drugačen vonj, vpliva več dejavnikov: feromoni, dejstvo, da ima vsako telo svoj lastni vonj, pH-vrednost kože, nagnjenost k znojenju, ki je lahko povezana tudi s telesno dejavnostjo, in še kaj. Posledično je nemogoče, da bi bil en izdelek primeren za vse. Pomembna razlika v uporabi običajnih in naravnih dezodorantov je tudi ta, da je naravne po potrebi priporočljivo uporabljati večkrat na dan.
Ne izbirajte izdelka zgolj po vonju
Najboljši nasvet, ki vam ga lahko damo glede izbora naravnega dezodoranta, je ta, da ne kupujte zgolj z nosom. Pri nakupu naravnih dezodorantov poleg vonja preverite vsebnost pomembnih sestavin, ki zagotavljajo, kar je osnovna naloga dezodorantov: preprečujejo nastanek mokrih madežev na oblekah, onemogočajo razvoj bakterij in negujejo občutljivo kožo pod pazduho.
Bodimo pozorni na:
1. vpojno moč: dezodorant mora vpijati vlago oziroma znoj. V naravnih izdelkih to zagotavljajo soda bikarbona, koruzni škrob, tapiokina moka ipd. Soda zelo učinkovito odstranjuje neprijetne vonje, vendar lahko v večjih količinah draži kožo. V tem primeru poiščimo izdelek s čim manjšo vsebnostjo sode.
2. sestavine s protibakterijskim učinkom: za ta namen se naravnim dezodorantom dodajajo esence olj, na primer sivke, čajevca, limonske trave ali timijana, ki preprečujejo razvoj bakterij, s tem pa neprijetni vonj.
3. dodano negovalno sredstvo: koža pod pazduho je občutljiva, zato imajo kakovostni naravni dezodoranti praviloma dodano tudi kokosovo ali karitejevo maslo, lahko pa tudi aloo vero, ki kožo neguje.
Če boste v naravnih dezodorantih iskali sestavine, ki poskrbijo za vse našteto, boste zagotovo veliko hitreje našli popoln izdelek zase.
Očiščevalna maska za podpazduho
Zamenjava običajnega z naravnim dezodorantom bo lažja, če si bomo podpazduhe dobro očistili. Posebno očiščevalno masko uporabljamo v fazi prehoda z običajnega na naravni dezodorant, lahko tudi vsak dan, a ne več kot dva tedna skupaj. Tisti, ki že uporabljate naravni dezodorant, si takšno masko pripravite občasno.
Priprava: zmešamo 1 veliko žlico naravne gline, 1 čajno žličko jabolčnega kisa ter toliko vode (dodajajte jo po žličkah), da dobimo gosto, mazavo snov. Po želji lahko dodamo tudi ščepec oziroma ¼ jedilne žličke aktivnega oglja v prahu.
Pozor: če imamo kožo podpazduhe občutljivo, zamenjajmo kis s toplo vodo. Glino in oglje (če ga bomo uporabili) zmešajmo v stekleni ali keramični posodi. Ne uporabljajmo kovinskih posod, saj bo glina vsrkala težke kovine! Dodajmo kis in dodobra premešajmo, nato pa postopoma v manjših količinah dodajajmo vodo. Mešajmo, dokler ne dobimo enovite gladke in goste zmesi. Masko, ki je podobna pasti, si enakomerno nanesimo na čisto in suho podpazduho. Po 10 minutah sperimo s toplo vodo.
Opozorilo: Če po nanosu maske začutimo kakršen koli neprijeten občutek, jo takoj sperimo.
Izdelajmo si svoj naravni dezodorant
Doma izdelan dezodorant je poceni, postopek ni prav nič težaven, za povrh pa bomo res zanesljivo vedeli, da v njem ni nobenih škodljivih kemikalij. Kar potrebujemo, so sestavine, po katere ne bo treba daleč – najverjetneje jih imamo kar doma, v svoji kuhinji: soda, kokosovo olje in koruzni škrob.
Sestavine:
100 g kokosovega olja
50 g koruznega škroba
50 g sode bikarbone
3 kapljice sivkinega (ali katerega drugega) naravnega eteričnega olja – dobra izbira je tudi čajevec ali eterično olje limone
Priprava:
Za pripravo dezodoranta mora biti kokosovo olje povsem tekoče. Če je v trdem agregatnem stanju, ga utekočinimo v mikrovalovki (10 sekund) ali postavimo na toplo (nad 24 stopinj Celzija). Primešamo mu naravno eterično olje. Nato dodamo škrob in sodo ter mešamo, dokler ni masa povsem gladka. Naravni dezodorant shranimo v ustrezni (najbolje stekleni) posodici s pokrovčkom in ga nanašamo s prsti.
Dodatni nasvet: dezodorant lahko za nekaj časa postavite v hladilnik, da se hitreje strdi.
Pravi razlog za neprijeten vonj
Pravi razlog za neprijeten vonj ni znojenje, temveč bakterije. Znojenje je eden tistih naravnih procesov, ki ga telo potrebuje za normalno delovanje, saj se z njim telo očiščuje škodljivih snovi in tudi uravnava telesno temperaturo. Sestavine v dezodorantu, npr. aluminijev klorohidrat, pa učinkujejo tako, da zamašijo pore in na ta način ustavijo izločanje znoja, s čimer zavirajo pomemben telesni proces. Z naravnimi dezodoranti znojenja ne bomo preprečili v tolikšni meri, a bomo z dobro izbranimi sestavinami kljub temu ustavili širjenje neprijetnih vonjav.
Na katere sestavine moramo biti pozorni v običajnih dezodorantih?
Poleg aluminija so običajnim dezodorantom dodane še druge kemikalije. Tudi te lahko ogrožajo naše zdravje, zato ni dovolj, če na dezodorantu piše »brez aluminija«. V drobnem tisku bodimo pozorni na sestavine, kot so: propilen glikol, dišave, benzil silicilat, ftalat, triklosan. To so najpogosteje uporabljani dodatki, vse več laboratorijskih raziskav pa dokazuje njihov negativni vpliv na zdravje. Tako denimo aluminij povezujejo z nastankom Alzheimerjeve bolezni, parabene z motnjami delovanja hormonskega sistema, propilen glikol draži kožo, ftalati povzročajo motnje v delovanju žlez z notranjim izločanjem, triklosan pri miših dokazano povzroča fibrozo jeter in raka, sintetične snovi z vsebnostjo formaldehida so karcinogene, dišave pa lahko dražijo kožo.
