Rečeno mi je bilo, da je to od želodca, in dobila sem zdravila za zmanjševanje želodčne kisline. Že pred tem sem imela večkrat težave z želodcem, sedaj pa me boli še bolj. Zgaga me pred tem ni pekla, toda zdravnica je rekla, da ni nujno, da pride do vrha. Pojasnila mi je, da najprej poskusijo z zdravili, šele potem greš lahko na temeljitejši pregled. Zdravila sem nehala jemati. Velikokrat sem že brala, da imamo premalo želodčne kisline, pa me zanima, kako in s čim si to lahko popravim.
Bralka
Pozdravljeni, po opisu težav sodeč so te res lahko povezane z želodcem. Konvencionalna medicina, kot ste že sami ugotovili, ob takšnih znakih najprej ukrepa tako, da »gasi« želodčno kislino, in če ni bolje, opravi temeljit pregled, da ugotovi, kaj je v resnici narobe. Na žalost se tako izgublja dragocen čas, ki bi lahko bil namenjen že okrevanju in ne poglabljanju želodčnih težav. Dr. J. Wright s klinike Tahoma v Washingtonu npr. z meritvami želodčne kisline ne čaka, ampak jih opravi takoj. Pri tem ugotavlja, da imajo ljudje po 40. letu starosti, ki imajo znake zgage, v 90 odstotkih premalo in ne preveč želodčne kisline. Meni, da je ljudi s presežkom želodčne kisline v resnici zelo malo. Torej, kot pri mnogih želodčnih težavah gre verjetno tudi pri vas za primanjkljaj in ne presežek želodčne kisline. Zato je dobro vedeti, kako si lahko pomagate.
Pomanjkanje B12 je povezano s pomanjkanjem želodčne kisline. Vitamin B12 je med drugim nujen za dobro delovanje živčevja in možganov. Veliko ga lahko zaužijemo z živili živalskega izvora, kot so jetrca, školjke, sardine, divji losos in tuna. Da pa bi ga telo lahko iz zaužite hrane posrkalo, mora želodec delovati optimalno. Torej izločati dovolj želodčne kisline in encima pepsina, ki sta tandem, potreben za prebavo beljakovin. To je za dober izkoristek B12 iz hrane pomembno vsaj iz dveh razlogov. Prvi je ta, da se lahko zaužite beljakovine sploh razgradijo, kar omogoča tudi sproščanje na beljakovine vezanega B12. Če ta ostane vezan na beljakovine, se ne more vsrkati v telo. Drugi je ta, da se ob izločanju želodčne kisline v želodec izloča tudi posebna beljakovina, t. i. intrinzični faktor, ki se poveže s prostim vitaminom in omogoči njegovo vsrkavanje iz prebavil v kri ter celice. Torej pomanjkanje in ne presežek želodčne kisline lahko direktno vpliva na upad B12. To potrjujejo tudi raziskave S. D. Krasinskega in kolegov. Pri preučevanju več kot 350 starejših ljudi, ki so izgubili želodčne celice, ki izločajo želodčno kislino (t. i. atrofični gastritis), so ugotovili, da več kot polovici preiskovancev primanjkuje B12. Prav tako obstajajo dokazi, da lahko zaviralci izločanja kisline (zaviralci protonske črpalke) problem pomanjkanja B12 še poglobijo.
Vnetje, sluz v grlu, zgaga niso le posledice presežka želodčne kisline. Za vnetje v grlu, nabiranje sluzi in zgago je lahko krivo tudi pomanjkanje želodčne kisline, čeprav je splošno prepričanje, da s to dogaja le ob njenem presežku. Tudi tu gre za več povezanih dogodkov, ki na koncu pripeljejo do uhajanja dražeče kisle želodčne vsebine iz želodca navzgor. Npr., zaradi pomanjkanja želodčne kisline traja predelava v želodcu dlje, zato se hrana tam zadržuje predolgo, tako dolgo, da zavre in se začnejo ustvarjati plini, ki se sčasoma sprožijo proti požiralniku. Ob tem seveda iz želodca uide tudi manj ali pa več kisle želodčne vsebine, ki na sluznici požiralnika in grla ustvarja draženje ali celo vnetje. Težavo lahko čutimo tudi kot pekočo bolečino pod žličko, za prsnico in v vratu (t. i. zgaga).
Zaradi pomanjkanja želodčne kisline je motena tudi prebava v črevesju. Deloma pride do tega zaradi prevelikega razraščanja mikrobov, ki jih tu ne bi bilo, če bi imeli dovolj močno želodčno kislino, da bi jih pokončala. Posledica je neustrezna prebava ogljikovih hidratov in nastajanje plinov.
Zakaj se z »gašenjem« kisline težave z želodcem še okrepijo? Kadar je vzrok za želodčne težave premalo želodčne kisline, bomo z dodatnim »gašenjem« kisline zgoraj opisane težave še poglobili. Torej bo prebava beljakovin še slabša. Telo bo dobilo še manj vitamina B12 in mnogih drugih vitalnih snovi, kot so kalcij, železo … Hkrati se še bolj razmahnejo škodljivi mikrobi in se še bolj poruši prebava v želodcu in črevesju, zgaga pa postaja vse pogostejša.
Zato je v primeru pomanjkljivega delovanja želodca bolje želodčno kislino dodajati oziroma želodec spodbujati, da je bo zopet ustvarjal več. Kako to storiti celostno in naravno – to je odpraviti vzroke in posledice hkrati –, je zapisano v knjižici Konec zgage in ostalih želodčnih težav. Na kratko pa v nadaljevanju poglejmo, s čim lahko želodcu takoj pomagamo k boljšemu obratovanju.
Betain HCl. Mnogi naturopati za takojšnje izboljšanje želodčne (in posledično črevesne) prebave priporočajo uživanje betaina HCl (betain hidroklorid). Gre za koristno prehransko dopolnilo v kapsulah, ki nadomešča primanjkljaj želodčne kisline, obenem pa spodbuja želodec k lastni proizvodnji kisline. Poleg tega je betain HCl odlično samodiagnostično sredstvo za vse, ki niste gotovi, ali imate želodčne kisline premalo ali preveč. Vendar pozor, betaina HCl ne uživajte, če so vam izmerili preveč želodčne kisline, če imate rane na želodcu, vnetje želodca ali uživate nesteroidne antirevmatike (protibolečinska zdravila) in kortikosteroide. Ta zdravila lahko povzročajo razjede želodca, skupaj z betainom HCl pa lahko izzovejo vnetje želodca (t. i. gastritis)!
Betain HCl kot test:
Če niste prepričani, kakšno je stanje vaše želodčne kisline, lahko naredite naslednje. Pojejte beljakovinski obrok, ki vam običajno povzroča težave. Nekje na sredini obroka vzemite 1 kapsulo (650 mg ali manj) betaina HCL in pojejte obrok do konca. Opazujte telo. Če ne boste občutili nobene spremembe oz. boste čutili olajšanje prebave, to pomeni, da imate zelo verjetno premalo želodčne kisline.
Če pa se bo po zaužitju prehranskega dodatka betain HCl pojavil občutek razdraženosti želodca, ki ga občutite kot težo, žganje in toploto, to lahko pomeni dvoje: da nimate težav s primanjkljajem želodčne kisline ali da je betain HCl naletel na nadraženo in poškodovano sluznico želodca. Pekoč občutek lahko hitro nevtralizirate z vodo in ½ čajne žličke sode bikarbone. Test je priporočljivo ponoviti vsaj še enkrat kak drug dan, da potrdimo rezultat.
Če sta dva testa potrdila pomanjkanje želodčne kisline, je treba v naslednjem koraku ugotoviti, koliko dodatka HCl potrebujete za izboljšanje stanja.
Koliko betaina HCl potrebujemo za pomoč prebavi?
Najboljša začasna pomoč pri primanjkljaju želodčne kisline je vsekakor dodajanje betaina HCl z encimom pepsinom. Ko bo želodec zopet sam izločal dovolj kisline, lahko ta prehranski dodatek nehate jemati.
Če ste torej s testiranjem ugotovili, da vam primanjkuje želodčne kisline, začnite dodajati betain HCl ob začetku vsakega visokobeljakovinskega obroka. Začnite z najnižjim odmerkom. V Sloveniji so večinoma na voljo le 650 mg kapsule, torej vzamete za začetek 1 kapsulo ob obroku. Če po dveh ali treh dneh nimate težav oz. celo čutite izboljšanje prebave, povečajte odmerek. Če je bil začetni odmerek 1 kapsula, vzemite zdaj dve kapsuli ob začetku vsakega obroka. Potem po istem principu ponovno čez dva do tri dni povečajte odmerek na tri kapsule. Tako nadaljujte, dokler se ne pojavi občutek blage toplote v želodcu. Ko se ta pojavi, ste našli primeren odmerek zase, in sicer je ta za eno kapsulo manj. Torej zmanjšajte odmerek na predhoden in ostanite do nadaljnjega pri tej količini dodajanja betaina HCL. Z izboljševanjem delovanja želodca se bo tudi potreba po dodajanju betaina HCl zmanjševala. Ko boste ob beljakovinskem obroku ob dodatku ene kapsule betaina HCl začutili toploto v želodcu, je to znak, da dodatka ne potrebujete več. Želodec lahko spet sam ustvari dovolj želodčne kisline.
Jabolčni kis
Mnogi naturopati za blažitev zgage, ki je posledica premalo želodčne kisline, priporočajo, da tik pred jedjo popijemo jedilno žlico jabolčnega kisa, pomešanega z malo vode. Jabolčni kis dvigne kislost želodčne vsebine in s tem olajša prebavo. Podobno mnogim prebavo olajšajo kisle kumarice ali limonada, pa tudi kozarček rdečega vina med jedjo. Zanimivo je, da imajo Kitajci navado pred vsakim obrokom v kis namakati kruh in ga zaužiti. Morda si tudi oni tako krepijo želodčno kislino in pomagajo prebavi?
Trpka in grenka živila
Trpka in grenka živila spodbujajo prebavo (peristaltiko) in izločanje prebavnih sokov. Za grenka živila in zeli so dokazali, da spodbujajo izločanje gastrina, želodčne kisline, žolča in encimov trebušne slinavke. Grenčine pred obedom zaužijemo v majhnih količinah, ravno toliko, da začutimo močan grenak okus. Poznane grenčine so regrat, encijan, artičoka in pelin. Torej za boljšo prebavo pred obrokom nazdravite z likerjem iz encijana, če pa vam ni do alkohola, popijte topel čaj iz korenine regrata, artičoke, tavžent rože ...
Prebavni encimi
Dokler želodec ne obratuje spet s polno močjo, je dobro za boljšo prebavo in preskrbo telesa z vitalnimi snovmi ob obroku zaužiti prebavne encime. Izberete lahko kompleks prebavnih encimov, ki vsebujejo encime, kot so lipaze, amilaze, proteaze in druge. Ko bo želodec ponovno dobro deloval, bo optimalno tudi izločanje encimov iz trebušne slinavke in dodatka encimov ne boste več potrebovali.
Krepitev črevesne flore
Ker se ob pomanjkanju želodčne kisline poruši tudi črevesna flora, je pogosto nujni ukrep njena krepitev tako s hrano kot z ustreznimi prehranskimi dodatki. Porušena črevesna flora lahko vodi v začaran krog želodčnih težav, saj se lahko preveč razraste glivica kandida, ki še dodatno vpliva na upad želodčne kisline.
Da ne bomo v črevesju redili glivic, je dobro z jedilnika umakniti njihovo najljubšo hrano – sladkarije, škrobnata živila (kruh, testenine, beli riž, pecivo, krompir ...), hitro hrano, alkohol … Živila, ki bodo glivice še dodatno dotolkla, obenem pa podprla dobre mikrobe, so mlečnokislinsko fermentirana (sirotka, zelnica, kislo zelje, repa, kimči …). Ta pomagajo tudi želodcu pri uravnavanju izločanja želodčne kisline. Črevesno floro bomo podprli tudi z uživanjem sadja in zelenjave, ki vsebujeta obilje vlaknin. Vlaknine, ki jih imajo še posebej rade dobre črevesne bakterije, najdemo v artičokah, brokoliju, leči, topinamburju, grahu, čičerki, malinah …
Za še učinkovitejšo podporo črevesni flori pa razmislite tudi o probiotični kuri s klinično testiranimi probiotičnimi sevi, ki dokazano trajno vzpostavljajo načeto ravnovesje črevesne flore. To si krepite najmanj dva meseca, po potrebi pa tudi dlje. Klinično testirane seve prepoznamo po natančnejšem opisu. Na škatlici probiotikov boste denimo našli takšen zapis: Lactobacillus acidophilus DDS-1, Bifidobacterium bifidum NCIMB 30153, Lactobacillus rhamnosus GG itd. Če sta navedena le rod in vrsta koristne bakterije (npr. Lactobacillus acidophilus), nam to ne pove veliko, saj predvsem sev probiotika (DDS-1) pove, kakšno je njegovo specifično učinkovanje v našem telesu.
Začimbe
Niso vse začimbe primerne, kadar imamo problem z zaspanim želodcem. Izogibati se je treba triplatu, zeleni in luštreku, saj zmanjšajo izločanje želodčne kisline, zato lahko stanje še poslabšajo.
Med začimbami, ki izboljšujejo delovanje želodca, pa so kardamom, ingver, koromač, čili, muškatni orešček, rožmarin, piment in poper. Poglejmo le nekaj njihovih dobrih učinkov na želodec: kardamom in piment pomagata pri izločanju želodčnih sokov. Ingver, rožmarin in koromač zbujata zaspani želodec. Čili pospeši prebavo, torej pomaga, da hrana prej zapusti želodec. Muškatni orešček zmanjšuje občutek napetosti, blaži krče in razkužuje. Zaradi teh in mnogih drugih koristi je te začimbe dobro dnevno dodajati k hrani. Želodec vam bo hvaležen!
