Kako naj se rešim glivic na stopalih? Preizkusil sem že vse maže, pa ni videti bolje. Najhuje je, če se odpravim na bazen – dva dni pozneje se mi med prsti vse vname in koža se mi začne luščiti. Peter K.
Zanima me, ali obstaja kakšno naravno sredstvo proti potenju nog. Stopala se mi tako potijo, da moram včasih zamenjati nogavice, da ne hodim v mokrih. Pa še vonj je tako moteč, da me je vedno strah, ko se sezujem ... Poznate kakšno pomoč zame? Hvaležni bralec iz Kranja
Na bioresonanci so mi ugotovili obremenitev z elektromagnetnim smogom. V naši stavbi je kopica pretvornikov in tudi v podjetju ne morem nič narediti, da bi to obremenitev zmanjšala. Vem, da bi bilo najbolje, da se preselimo ali da zamenjam službo. Vseeno me zanima, ali je še kakšna druga rešitev zame.
Anita P.
Vas zanima, kaj imajo skupnega omenjena na videz različna vprašanja? Odgovor! Pa pojdimo po vrsti.
Vse več ljudi ima težave s stopali, kar niti ne preseneča, ko pogledamo, v čem so »ujete« naše noge. Včasih smo kupili ene čevlje na sezono ali celo na dve sezoni. In ti so bili usnjeni. Spomnim se, kako strogo je moj oče v trgovini pregledoval čevlje in preverjal kakovost usnja, da »ne bi razpadli že v nekaj letih.« Ah, kje so časi, ko smo vsako sezono te iste čevlje odnesli k čevljarju, da nam je zamenjal ploščico na peti. In ko smo jih otroci vsako soboto morali očistiti, namazati in zloščiti, da so bili videti kot novi. Ne razumite narobe. Ne jokam za starimi časi. Le kakovostne čevlje pogrešam. Iz vaših pisem pa je videti, da jih pogrešajo tudi vaše noge.
Nove modne zapovedi plačujemo ne le z denarjem, temveč tudi z zdravjem kože. Večina čevljev je danes iz plastike. Četudi se vam mogoče zdi, da imate na nogah nekaj podobnega usnju ali tekstilu, gre pogosto za imitacijo usnja ali tenko plast usnja ali blaga na plastični podlagi. Tudi naše nogavice so iz najlona, poliakrila, poliestra in drugih materialov, ki imajo vsi isto mater: nafto. Ko oblečete nogavice iz plastike in vse to zapakirate v še eno plastično škatlo (čevlje), ni presenetljivo, da koža stoka, se duši in dobesedno joče. Glivice pa rajajo, ker jim zatohlo in vlažno ugaja.
Globalizacija potrebuje probleme, da bi lahko prodajala »rešitve«. Zato za težave, ki jih naredijo, ponujajo še dezodorante za noge, dezinfekcijske pudre, notranje vložke, prevlečene z nano zaščito proti bakterijami ... Kaj če bi problem rešili brezplačno? Čisto brezplačno in tako preprosto, da je to za naš razum skoraj žaljivo. Da, sezuti se bo treba!
Zagovorniki bosonoge hoje so včasih delovali kot novodobni hipiji, ki se požvižgajo na civilizacijske norme in povsod razkazujejo svoja gola stopala. Z leti pa vse več ljudi počasi dojema, da ima bosonoga hoja številne prednosti, s katerimi bi lahko svoje telo vrnili v normalo in se celo znebili kar nekaj civilizacijskih bolezni.
Pri tem nimam v mislih le težav s stopali. V zahodni družbi pozabljamo, da stopala niso periferija našega telesa. V marsičem so podobna omarici za elektriko v hiši. Tam so sprožilne točke za domala vse organe v telesu. Zato tradicionalne medicine s pritiskom na refleksne točke na stopalih uspešno harmonizirajo delovanje meridijanov in tako pomagajo tudi oddaljenim organom v telesu. Dokler so naša stopala imobilizirana in pod seboj čutijo le umetni podplat čevlja, je stimulacija refleksnih točk skoraj ničelna. Če bi se sezuli in stopili na travo, les ter druge podlage, bi dojeli, da so stopala organ zaznavanja okolja, ki smo ga v celoti zavrgli.
S stopali čutimo toploto, vlago, trdoto, vibracije zvokov ... in še veliko več. Okrepljena masaža in pretok informacij v neverjetno hitrem času obudita življenje v podplatih, ti postanejo znova prekrvljeni, živi, aktivni ... Mišice stopal, ki pri večini ljudi živijo, kot da bi bile v mavcu, končno dobijo možnost, da se raztegnejo in razen osnovnih gibov razvijejo še neštete druge mikrogibe. Zato ne preseneča, da v kratkem izginejo tudi težave s potenjem, glivicami, trni v petah in podobno.
Napačna hoja obrablja hrbtenico. Pomislite, kako hodite, kadar imate na nogah smučarske čevlje. Ni druge, kot da »galopiramo« tako, da vedno najprej udarimo s peto ob tla. S čevlji je podobno, le da malce manj ekstremno. Sedite in opazujte, kako ljudje hodijo. Vedno se najprej dotaknejo tal s peto, tako da doživi trčenje s podlago, ki se potem prenese navzgor po vsem telesu. Trk se prenaša na kolena, kolke in hrbtenico, ki jih s takšnim načinom hoje pospešeno obrabljamo.
Kadar pa hodimo bosi ali v čevljih, ki omogočajo popoln stik s podlago (takšna so praviloma vsa tradicionalna obuvala, kot so opanke, indijanski mokasini, tradicionalna japonska obutev), se tal dotikamo najprej s prednjim delom stopala. Zahodnjaki s svojo hojo odženejo divjad – pravijo pripadniki staroselskih ljudstev, ki znajo po gozdu stopati brez šuma. Poglejte, kako hodijo – vedno najprej stopajo s prednjim delom stopala, tiho in elegantno. Stopalni lok je pri takšni hoji polno aktiven, zato je to hkrati najboljše zdravilo za »platfus« – ravna stopala. Bosonoga hoja je odlična telovadba za stopala, noge in hrbtenico.
Kar je neprekrvljeno, peša! In prav to se godi našim stopalom, ko so nenehno zapakirana. Tako kot te gibanje s prsti prekrvavi in ogreje, se tudi stopala, osvobojena čevlja, hitro prekrvijo in tudi ogrejejo. Dobra prekrvitev pomeni tudi veliko več aktivnosti naših imunskih celic, ki onemogočajo, da bi se razvili patogeni, kot so glivice in druge nadloge, ki so pogosti spremljevalci civilizirane obutve. Znanstveniki ugotavljajo, da bosonoga hoja odpravlja mrzla stopala in veliko prispeva tudi k urejanju težav s krčnimi žilami in z zastajanjem vode v nogah.
Bosonoga hoja – zdravilo za EMS. Elektromagnetni smog postaja strup, s katerim smo prisiljeni živeti. Vse več ljudi čuti obremenitve, ki jih povzroča razmah brezžičnega omrežja, mobilne telefonije in drugih brezžičnih tehnologij. Mikrovalovi spreminjajo naelektrenost v telesu in s tem motijo tudi številne hormonske procese, prenos informacij in delovanje naših celic.
V projektu Skupaj za zdravje človeka in narave že leta spremljajo to problematiko in možne rešitve. Ena od najpreprostejših je zagotovo ozemljitev. Pri tem ne mislim le na ozemljitev postelje ali pohištva in nakup dragih pripomočkov, ki naj bi to omogočali. Ozemljitev je najlažje doseči direktno – tako, da se z rokami ali stopali direktno dotaknemo tal, ki naše telo takoj razelektrijo in v njem skoraj v hipu ponovno vzpostavijo normalno pretočnost. Kadar smo ozemljeni, zemlja na naše telo deluje kot naravni antioksidant, ki nevtralizira oksidacijski stres.
Številne študije so dokazale, da ozemljitev okrepi delovanje imunskega sistema, normalizira hormonski sistem in zmanjša elektromagnetne obremenitve. Če je za vas ta tema nova, vam priporočam v branje knjigo Zdravilna moč zemlje. V njej je zbrano veliko dokazov, znanstvenih poskusov in tudi razlag, kako neposreden stik z zemljo vpliva na človeka.
Mnogi menijo, da je človek le uporabnik planeta in da z njim ni usodno povezan, a znanstvene raziskave kažejo nasprotno. Ko so znanstveniki z nemškega inštituta Max Planck prostovoljce zaprli v prostore, ki so bili energijsko izolirani od naravnega okolja, so se v zelo kratkem času pojavile številne motnje v delovanju njihovega telesa: motnje spanja, hormonske spremembe in celo spremembe v hoji in gibanju. Direkten stik z elektromagnetnim poljem zemlje je nujen za normalno delovanje našega telesa in nas varuje pred škodljivimi vplivi drugih električnih polj.
V omenjeni knjigi je možno prebrati tudi številne zgodbe oseb, ki so imele težave s stopali, gležnji, koleni in kolki, a so te izzvenele, ko so začele izvajati ozemljevanje.
Tudi sama opažam, da kadar mi začne pri delu za računalnikom pritisk v glavi naraščati, je najhitrejša pomoč, da stopim ven in pobožam kakšno rastlino, kaj postorim na vrtu ali se za 15 minut sezujem in sprehodim po travniku. Preizkusite in ne boste potrebovali veliko znanstvenih dokazov, saj vam bo telo samo povedalo, kakšne moči se skrivajo v takšni vrnitvi naravi.
Kako se lotiti bosonoge hoje?
Le počasi se daleč pride! Človek, ki je leta živel v kleti, ne sme takoj na plažo. Enako velja za stopala. Atrofiranih mišic ne smemo takoj obremeniti na polno. Stopalo tudi potrebuje trening, da razvije mišice, ki so dobesedno zaostale v razvoju. Pretirana obremenitev povzroča vnetje mišic, zato začnite zmerno, za začetek s krajšimi sprehodi po lažjih podlagah. Pomlad omogoča, da stopala utrjujemo na mehki travi, zemlji in drugih podlagah, ki za stopala niso prezahtevne. Ko se mišice stopala utrdijo in koža odebeli, bomo brez težav hodili tudi po kamnih in vejah. V začetni fazi je dobro stopala obvarovati z vsaj tenko plastjo kakšne zaščite. Lahko na stare volnene nogavice našijete kos platna ali tenkega usnja. Lahko začnete hoditi v t.m. baletkah, ki so sicer namenjene dvoranski telovadbi, ali si nabavite t. i. čevlje za bosonogo hojo, ki imajo fleksibilen podplat, da brez težav čutite podlago, hkrati pa stopite tudi na steklo brez posledic.
Ni vseeno, kaj si dajemo na stopala
Stopala niso le organ, ki izloča. Skoznje tudi vsrkavamo snovi, ki potem zaokrožijo po telesu. Če ne verjamete, lahko naredite enostaven poskus. Od eno do dve glavici česna (od 10 do 20 strokov) strite in poparite z vročo vodo, potem primešajte toliko mlačne vode, da dobite prijetno nožno kopel. Kosi boste tako namakali noge ob televiziji, boste po 30–40 minutah v ustih začutili okus česna. Namen tega poskusa je, da vam pokaže, da je še kako pomembno, kaj bomo dali na stopala, saj te snovi dosežejo vse telo. In če je česen pripotoval od stopal do ust, pomislite, ali bi res želeli zaužiti vse tisto, kar se danes ponuja pod imenom kreme za stopala ali spreji za dezinfekcijo čevljev.
Na testiranju balzamov za noge revije Öko test jih je od 19 testiranih izdelkov oceno zelo dobro dobilo le pet: dr. Hauschka, Eubiona, Weleda, Balea in Kneipp. Po mnenju strokovne komisije precej izdelkov vsebuje preveč silikonov, parafinov oziroma mineralnih olj. Za te snovi pa vemo, da še dodatno otežijo normalno dihanje kože, saj so gre za naftne derivate, ki jih koža ne more pojesti. Tretjina testiranih izdelkov, med katerimi so tudi najbolj znane blagovne znamke na tem področju, vsebuje snovi, ki res vzbujajo skrb. V njih so našli več kot eno snov s seznama nezaželenih, kot so derivati PEG, dietilftalati, haloganorganske spojine, formaldehid ali celo pesticid triclosan, ki ga nekateri izdelki vsebujejo zato, da preprečijo razvoj mikroorganizmov na stopalih.
Kreme, kopeli ali losjoni z rožmarinom, žajbljem, neemom, čajevcem so zelo blagodejia za stopala. Pospešujejo cirkulacijo, razkužujejo in uspešno onemogočajo razvoj glivic. Pazljivo preberite sestavo. Česar ne bi dali v usta, tudi na stopalih nima kaj iskati.
Pomagalo bo tudi knajpanje ali namakanje stopal v slani vodi ali morju.
