Kljub temu da je bilo o glifosatu ugotovljeno že marsikaj slabega, se v svetu in tudi pri nas še vedno najdejo njegovi zagovorniki. Ti trdijo, da toliko hrane, kot je potrebujemo, da nahranimo celotno svetovno populacijo, pač ne moremo pridelati na naraven in vsem prijazen način. Plevel, škodljivce in bolezni, ki bi med rastjo lahko napadli pridelek, je treba nekako uničiti. Glifosat pri tem odigra bistveno vlogo in je nenadomestljiv, pravijo. Očitek, da je dokazano kancerogen za ljudi in da rastlino oropa vsega dobrega, izpodbijajo s prepričanjem, da bi lahko kakšna nova snov še hitreje povzročila še kaj hujšega. Ta strup vsaj poznamo in vemo, da je učinkovit, je njihov moto. Medtem ko lobijem uspeva ohranjati uporabo glifosata, se okoljevarstveniki z vsemi močmi trudijo, da bi ga dokončno in popolnoma prepovedali. S tem se strinjajo tudi znanstveniki, ki so že pred leti s študijo ugotovili, da prav ta herbicid povzroča intoleranco na gluten in celiakijo, s katerima se sooča vedno več ljudi.
Preprečimo epidemijo, prepovejmo glifosat! Gluten je lepljiva beljakovina, ki najpogosteje povzroča prehransko intoleranco. Te je v svetu vedno več zaradi modernega pridelovanja hibridne pšenice. V takšni pšenici je kar največ glutena, čemur se telo vedno pogosteje upre. Zanimiv je podatek, da lahko ljudje, ki jim težave povzroča hibridna pšenica, brez problemov uživajo nekatera druga žita, kot so ječmen, oves in rž ter celo stare sorte pšenice. Je torej razlog za intoleranco na gluten res pšenica ali se pravi krivec skriva v njeni pridelavi? To vprašanje so si postavili sodelujoči v raziskavi. »Sklepamo, da je glifosat, aktivna snov v herbicidnem izdelku Round Up, največji povzročitelj sodobne epidemije intolerance na gluten,« so zatrjevali že leta 2013. Zaman. Očitno se je morala vmes pripetiti še tožba, ta se je zaključila lani in sodišče je Monsanto obsodilo na izplačilo skoraj 300 milijonov dolarjev odškodnine moškemu, obolelemu za rakom. V obsodbi je jasno povedano, da sta Round Up in glifosat, ki je njegova glavna sestavina, rakotvorna in da je moški zbolel za rakom prav zaradi njegove uporabe. Takrat je bilo ignoriranja opozoril znanstvenikov in okoljevarstvenikov konec. Zahteve po prepovedi so se okrepile, a na koncu so se ključni politiki (tudi v Sloveniji) odločili, da bomo glifosat opuščali postopoma.
A nazaj k intoleranci na gluten.
Sumljivo podobni simptomi. »Simptomi tako imenovane intolerance na gluten in celiakije so šokantno podobni simptomom, ki smo jih v raziskavi opazili pri živalih v laboratoriju, ki so bile izpostavljene glifosatu,« opozarja avtor študije Anthony Samsel, neodvisni znanstvenik, ki je bil pred časom tudi svetovalec Ameriške agencije za varstvo okolja (EPA), ko se je šele ugotavljalo, kako nevarno je onesnaženje z arzenom. S Stephanie Seneff, raziskovalno znanstvenico na MIT, sta ugotavljala, kako glifosat vpliva na prebavni sistem rib. »Glifosat zmanjša količino prebavnih encimov in bakterij (tudi koristnih!), draži sluznico ter uniči mikroresice v črevesni steni, kar vpliva na prepustnost črevesja. Posledica je povečano izločanje mucina. Vse te lastnosti močno spominjajo na celiakijo,« poudarjata. Velja omeniti, da mucini niso samo v črevesju, temveč tudi v pljučih, ustni votlini, v očeh in še kje. Pretirano delovanje mucinskih proteinov strokovnjaki povezujejo z več vrstami raka. Če ostanemo zgolj pri celiakiji, je ključen podatek, da se je število ljudi z diagnozo intolerance na gluten in celiakije povečalo prav v obdobju, ko se je v kmetijstvu povečala uporaba glifosata, zlasti s prakso vlaženja zrn s tem kontroverznim herbicidom tik pred žetvijo. Z njo so začeli v osemdesetih letih, od leta 1990 pa je to rutina. Golo naključje?
Dokazov za izvoz. Medtem ko skušajo nekateri več bolnikov s celiakijo razložiti z dejstvom, da smo v zadnjih letih razvili boljša diagnostična orodja, Samsel in Seneff menita, da se v ozadju nedvomno skriva (še) kaj drugega. »Leta 2009 so raziskovalci iskali glutenska protitelesa v zamrznjenem imunskem serumu, ki so ga pridobili med letoma 1948 in 1954. Ko so omenjene vzorce primerjali z današnjimi, so ugotovili štirikratno povečanje pojavnosti celiakije pri mlajši generaciji,« omenita in dodata, da je celiakija povezana z neravnovesjem v črevesnih bakterijah, ki se ga lahko v celoti pojasni z znanimi učinki glifosata nanje.
»Celiakija je povezana z okvaro encimov citokroma P450. Znano je, da glifosat zavira prav te encime. Tudi pomanjkanje železa, kobalta, molibdena, bakra in drugih redkih kovin, povezanih s celiakijo, lahko pripišemo močni sposobnosti glifosata, da kelatira te elemente. Da ne govorimo o pomanjkanju triptofana, tirozina, metionina in selenometionina, povezanega s celiakijo, ki se ujema z znanim izčrpanjem teh aminokislin z glifosatom. Poleg tega je pri bolnikih s celiakijo znano povečano tveganje za ne-Hodgkinov limfom, ki ga tudi povzroča izpostavljenost glifosatu. Še več, v večini zahodnih držav se je pogostnost ne-Hodgkinovega limfoma v zadnjih desetletjih hitro povečala. Statistični podatki Ameriške družbe za rak kažejo 80-odstotno povečanje od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil na trg uveden glifosat. Navsezadnje je celo reproduktivna tveganja, povezana s celiakijo, kot so neplodnost, splavi in prirojene napake, moč pojasniti z učinkovanjem glifosata,« navajata neštete korelacije in z njimi razlog, zakaj si ne smemo več zatiskati oči. Popolna prepoved glifosata bi morala obveljati že pred leti.
