Z mlako ali ribnikom na svojem vrtu si lahko njen blagodejni vpliv približate na doseg roke.
Če ju na svojem vrtu še nimate, ste se zagotovo že kdaj vsaj poigrali z mislijo, da bi ju bilo lepo imeti. In le zakaj ne? Morda vas bomo z naslednjimi nasveti dokončno prepričali.
Kakšna je razlika med mlako in ribnikom?
Mlaka je plitko vodno telo s stoječo vodo, ki je lahko veliko en kvadratni meter ali pa celo do dva hektarja. Je brez rib in je pod vodo vsaj štiri mesece na leto. To zadnje za vrtno mlako sicer ne velja, drži pa, da ni treba, da bi bila globlja od 30 cm. Ker ima beseda mlaka, mlakuža tudi slabšalni pomen, naj povem, da to ni in ne sme biti kotanja z usmrajeno zelenkasto vodo. Voda v preudarno in z znanjem zgrajeni mlaki je bistra, pitna in čistejša od tiste iz pipe!
Ribniki so po drugi strani navadno globlji, trajni in, kot že ime pove, naseljeni z različnimi vrstami rib. A pri tem je treba vedeti: če želimo ustvariti habitat, ki bo res vrstno pester in bo zagotavljal življenje različnim koristnim vrstam obvodnih živali, potem v tako vodno telo ribe ne spadajo.
Slovenija je (še) bogata z vodo, a je imela v preteklosti malih umetnih ali naravnih stoječih voda veliko več kot danes, tako pa lahko v prihodnjih nekaj desetletjih pričakujemo izumrtje do polovice vseh vrst dvoživk in drugih živalskih vrst. Upad števila pretežno žužkojedih žab in drugih »kolegov« s podobnimi prehranjevalnimi navadami že zdaj povzroča velike težave, saj opažamo velik porast populacij škodljivih insektov. Tako je odločitev za domačo mlako tudi pomemba okoljevarstvena poteza.
Pomembno pa je vedeti še nekaj, kar gre mlakam močno v korist … Velika človekova naselja so za živalske vrste, ki živijo z nami, le malo več kot polpuščave. Vode zanje ni dovolj, to pa se spremeni, če na vrtove dodamo mlako. Tako sem prepričan, da je vodni motiv na vrtu pravzaprav ena od najkoristnejših odločitev, s katerimi lahko podprete večjo vrstno pestrost v naši deželi. In če se bodo na vaš vrt naselile žabe, bo to tudi znak, da živite v zdravem okolju.
Čista voda je ključna
Zares čista voda je osnova mlake ali ribnika, če naj podpira vodne živali. Idealna je deževnica, saj ima vodovodna voda na začetku pogosto preveč hranil, a je večinoma edina možnost. Zato lahko traja malo dlje, da habitat doseže ekološko ravnovesje.
Pri gradnji si večinoma pomagamo s posebno folijo za ribnike, a za božjo voljo, skrijte jo! Če jo zakrijete s skalami, prodniki in pranim peskom, dosežete več stvari:
- estetski in naraven videz,
- povečate površino, na kateri se tvorijo biofilmi s koristnimi mikroorganizmi, ki vodo biokemično čistijo – več ko je koristnih mikrobov, čistejša je voda,
- ustvarite skrivališča za vodne žuželke in druge vodne živali,
- v prod lahko hidroponsko (brez zemlje, z opranimi koreninami) posadite vodne in močvirske rastline (makrofite), ki oskrbijo vodo s kisikom, iz vode odstranijo presežek hranil, ki jih zanje »kuhajo« koristni mikroorganizmi, deloma zasenčijo vodno gladino, da se habitat poleti ne pregreje, ponujajo zaščito živalim in mlaki dajejo res naraven videz.
V mlake in ribnike ne dodajamo zemlje ali kakršnihkoli substratov, da bi v njih rasle rastline. Z njimi bi vnesli v vodo preveč hranil in onesnažili habitat, to pa bi povzročilo razrast nezaželenih nitastih in planktonskih zelenih alg. Za oporo koreninam zadostuje prani prod, hranila za rastline pa so tako ali tako raztopljena v vodi.
Naravna obrežja s plitko vodo
Največ živalskih in rastlinskih vrst živi v plitki vodi ob obrežjih, ki so naravno obraščena ali obložena s prodom: Poskrbite, da bodo obrežja položna, saj drugače lahko vaš ribnik postane smrtna past za živali. Celo žabe se lahko utopijo, če ne morejo zapustiti ribnika, kaj šele ježi, mačke ali psi.
Ustvarite tudi območja, globoka le od dva do štiri centimetre. Hvaležni vam bodo paglavci, vodni hrošči, kačji pastirji. Ja, in tudi ptice za kopalnico! Najgloblja voda v mlaki je od 25 do 30 cm, več ni potrebno. Če pa bi vendarle gojili ribe, naj bo vsaj 1 m2 ribnika globok od 80 do 120 cm.
Narava pride v vašo mlako sama
Pomembno je poudariti, da živali nikar ne lovite v divjini, da bi jih naselili v svoji mlaki ali ribniku. In tudi ne kupujte jih – no, izjema so okrasne ribe, če se jim res ne zmorete odreči.
Živali so se namreč v evoluciji naučile poiskati nove habitate, nekatere pridejo skoraj takoj, ko napolnite ribnik z vodo, dvoživke pa ga poselijo v letu ali dveh. Tudi vodne rastline se lahko pojavijo same od sebe, a so počasnejše, zato je priporočljivo, da jih kupimo v dobri vrtnariji s trajnicami. Prednost damo domačim vodnim rastlinam, da ne bi s kakim eksotom v okolje zanesli nove invazivne vrste.
Pa pridejo tudi komarji? Seveda pridejo! Samičke množično zalegajo jajčeca v vodno obilje, za ličinke, ki se iz njih razvijejo, pa ribnik in mlaka postaneta smrtna past. Pri kosilu so jih veseli paglavci, žabe, pupki, vodni drsalci … V ribniku se pravzaprav tudi ne morejo razviti, saj je voda zaradi črpalke tekoča, komarjeve ličinke pa lahko preživijo samo v popolnoma stoječi vodi. In tako ribnik celo zmanjša število nadležnih komarjev na vrtu ter tudi širše.
Kaj pa ribe?
Težko se jim je odpovedati, vem! Posebej še okrasnim.
Ribe so naravni del favne v večjih ribnikih, a hranijo se z manjšimi živalmi, npr. paglavci, zato večina vrst dvoživk v takem habitatu ne more preživeti. Poleg tega ribe onesnažujejo vodo s hranilnimi snovmi toliko bolj, če jih je v ribniku preveč in jih prepogosto hranimo. Zato so potrebni sistemi za dodatno čiščenje vode, bodisi industrijsko izdelani biofiltri ali pa kot rastlinska čistilna naprava lastne izdelave. Kadar izdelujem ribnik, vedno izberem drugo možnost.
Da preprečimo razvoj patogenih, bolezenskih mikroorganizmov in pospešimo rast koristnih, probiotičnih, v ribnike lahko dodajamo močne kulture naravnih efektivnih mikroorganizmov (EM) s pripravkom EM Bio. Dodamo mu lahko katero od fino mletih naravnih vulkanskih kamnin (diabaz ali zeolit) in fino mleti keramični prah. Slednjega dodajamo v vodo samo spomladi, praške vulkanskih kamnin pa še jeseni pred prezimovanjem.
Potem ko kamninski moki nekaj dni lebdita v vodnem stolpcu, se posedeta na dno in naprej koristno delujeta v mulju. Skupaj s koristnimi mikroorganizmi preprečita čezmerno nastajanje strupenih plinov in toksinov patogenih mikroorganizmov, ki lahko pokončajo vse življenje v ribniku. Namesto tega pa je voda bistra, čista in brez neprijetnega vonja!
Če ste ljubitelj rib, radi pa bi omogočili obstoj tudi čim več vrstam živali iz narave, v ribniku ustvarite nekaj gosto zaraslih plitvin. Mogoče uredite del ribnika, kamor ribe ne morejo, stene ribnika pa obložite s skalami (brez betona ali malte). Reže med njimi bodo skrivališča za ribje mladice in vodne žužke. Del obrežja gosto zasadite s travami in močvirskimi rastlinami, bodisi kot mokrišče s plitko vodo ali pa rastlinsko čistilno napravo. Tam se bodo med počitkom rade skrile žabe. Saj ni treba poudarjati, kako koristne so te lovke za vaš vrt?
Torej, če imate le malo prostora na voljo za vodni motiv, izberite raje mlako. Dovolj je že kvadratni meter velika in le nekaj centimetrov globoka kotanja. Za prebivalce vašega vrta bo izrednega pomena, neprecenljiva, vam pa v veselje in užitek, ko jih boste lahko opazovali med kopeljo!
Če pa imate prostora dovolj, vsaj 60 m2 ali več, in bi v čisti vodi poleg ptic radi čofotali tudi sami, pa si lahko privoščite plavalni ribnik. Ni naseljen z ribami, je pa križanec med vsem doslej opisanim. Ta tip gradnje vodnih teles, namenjenih rekreaciji, je v zadnjih letih v močnem porastu povsod po razvitem svetu. Celo klasične plavalne bazene predelujejo v biobazene z naravnimi sistemi vzdrževanja kvalitete vode. Namen je izogniti se uporabi algicidov in klora, ki so v klasičnih plavalnih bazenih nujno potrebni za vzdrževanje kvalitete vode, povzročajo pa alergije, astmo in, po nekaterih podatkih, celo raka pri kopalcih. Kot ideja za vse tiste, ki morda razmišljate o domačem bazenu – namesto betonske kotanje s klorirano vodo raje izberite plavalni ribnik, ki bo zagotovo na pogled veliko bolj skladen z okoljem, zaradi svojega naravnega videza pa lep in zanimiv vrtni motiv skozi vse leto, tudi pozimi.
