Včasih je bolje to prelomnico v otrokovem življenju malce zakasniti. Če otrok v koledarskem letu prvega razreda dopolni starost šest let, ga morajo starši vpisati v osnovno šolo. Tudi če še ni dopolnil šest let, ga lahko prijavite z zgodnjim vpisom, lahko pa odložite vpis v šolo, če ima otrok kakšne zdravstvene težave, ki jih morate seveda dokazati. Otrok mora pred vpisom opraviti pregled, na katerem bo strokovna komisija ugotovila njegovo psihofizično stanje in potrdila, ali je otrok pripravljen na šolo. Če se izkaže, da še ni dosegel stopnje zrelosti, ki jo potrebuje za spremljanje in opravljanje obveznosti šole, lahko komisija predlaga odlog za eno šolsko leto.
Odlog vpisa v šolo
Odlog vpisa v osnovno šolo bo strokovna komisija predlagala na podlagi pregleda, kjer z dokumentacijo dokaže, da bo odlog vpisa pozitivno vplival na otrokovo psihofizično stanje. Odlog vpisa v prvi razred je deležen tudi otrok, ki je z začetkom šolskega leta na zdravljenju ali rehabilitaciji v zdravstveni ustanovi več kot mesec dni. Starši lahko zaprosijo za odlog tudi po začetku šolanja, če imajo zadosten zdravstveni razlog.
Otrok, za katerega je odložen vpis v prvi razred, se v naslednjem šolskem letu ponovno udeleži postopka za določitev zrelosti. To leto, ki je bilo odloženo, pa je namenjeno temu, da ga starši bolje pripravijo na šolo in izzive, s katerimi se bo moral srečevati. Z otrokom je treba delati, da pridobi spretnost in znanje, ki ju ocenjujejo za vstop v šolo oziroma sta bila predhodno leto pomanjkljiva ali nezadostno razvita.
Zakaj sploh odlog?
Starši si želijo odlog vpisa v šolo iz dveh razlogov. Prvi se nanaša na otrokovo zdravstveno stanje ali posledico diagnoze, ki jo ima otrok. Lahko je motnja v gibanju, težave pri razvoju govora, pri pozornosti in koncentraciji. Drugi vzrok pa je otrokova čustvena nezrelost. Čustvena zrelost je ustrezen odziv v določenih situacijah in sposobnost obvladovanja lastnega vedenja. Otrok naj bi z vstopom v šolo dosegal tudi določeno stopnjo čustvene stabilnosti in samokontrole, seveda primerne za njegovo starost oziroma razvojno fazo.
Otrok naj bi odkrito izražal čustva, jih poskušal obvladovati, prepoznavati strahove in se boriti za svoje pravice. V šoli je izpostavljen sistemu samovrednotenja in ocenjevanja, pohvalam in kritikam, zato se mora znati nanje odzivati. Otrok naj bi obvladoval tudi določeno mero frustracije, s katero naj bi vztrajal tudi ob občutku neugodja, nezanimanja ali celo neuspeha, znati pa bi se moral tudi spopasti z občutki, ki se ob tem pojavljajo. Čustvena zrelost otroka se razvija sorazmerno z njegovo neodvisnostjo in prevzemanjem obvez in odgovornosti.
Kaj vse se pričakuje od otroka pred vstopom v šolo?
Pričakuje se razvitost grobe in fine motorike, sposobnost koncentracije, socialna in čustvena zrelost. Preverja se, kako otrok prenaša ločitev od staršev, kako se obnaša v drugem okolju, kakšen je v odnosih z vrstniki, koliko je samostojen, kako reagira na uspeh ali neuspeh, koliko ga zanima svet okoli njega, kakšen je v odnosu do odraslih, koliko je pripravljen na sodelovanje in učenje. Preverja se tudi otrokovo razumevanje sveta, način sklepanja (vzrok in posledica), govor in besedni zaklad, spomin, zaznavanje in opazovanje in podobno.
Znati mora povedati osnovne podatke o sebi, razlikovati med barvami, opisati predmete in pojave, pripovedovati kratke zgodbe, opisati dogajanje na risbah, razumeti predloge, se orientirati v času, šteti do 10, risati prepoznavne risbe, prerisovati like, barvati do črte, govoriti razumljivo in v polnih povedih, rezati s škarjami, razlikovati med levo in desno smerjo in razumeti osnovna navodila odraslega.
Pravzaprav morajo otroci znati in vedeti ogromno stvari. Zato je včasih smiselno, da starši, ki najbolje poznajo svojega otroka, poskušajo objektivno oceniti njegovo pripravljenost na šolo. Morda je pri nekaterih otrocih bolj smiselno eno leto počakati, saj se moramo zavedati, da otrok s tem letom ne bo zamudil nič, lahko pa bo veliko pridobil. Zagotovo bo naslednje leto bolj zrel in bolj pripravljen na nove izzive, ki jih prinaša šola. Zato dobro razmislite, ali je smiselno otroka izpostavljati popolnoma drugačnemu načinu življenja in stresu, ki ga bo to življenje prineslo, ali pa mu eno leto raje prihraniti v brezskrbnem zavetju igre, vrtca in družine.
