Kakovost zraka je eden izmed najpomembnejših vidikov stanja okolja. Pozimi se v Sloveniji srečujemo s povečanimi koncentracijami delcev PM10, predvsem s preseganjem dnevne mejne koncentracije delcev. Viri delcev so sicer različni, med glavne pa prištevamo individualna kurišča, ki so pozimi glavni krivec za presežene dnevne mejne koncentracije delcev, poleg prometa in industrije.
Kot poudarjajo okoljevarstveniki in zdravstvena stroka, onesnažen zrak velja za najpomembnejši javnozdravstveni problem, povezan z onesnaževanjem okolja. Predstavlja tveganje za zdravje, ki se mu vsaj na bolj urbanih območjih ni možno izogniti. »V Evropi je okoli 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim prašnih delcev, dušikovih oksidov, ozona in benzena v zunanjem zraku,« v enem od svojih poročil navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Številke so še višje
Dodajajo, da epidemiološke raziskave nesporno dokazujejo, da lahko onesnažen zrak pomembno vpliva na zdravje ljudi. Inštitut izpostavlja, da so ocene o številu umrlih in obolelih za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku celo podcenjene, saj da temeljijo na rezultatih študij, v katerih so preučevali le kratkotrajne učinke onesnaženja.
Med najpomembnejšimi oblikami onesnaženosti zraka, ki imajo velik vpliv na zdravje ljudi, je onesnaženost zraka z delci. Ti na mestu vstopa v telo (v pljučih) povzročajo oksidativni stres, ki vodi v vnetje. NIJZ razlaga, da ta povzroča poslabšanje obstoječih bolezni dihal in ob dolgotrajnem delovanju kronično vnetno reakcijo, ki povzroči zmanjšanje pljučne funkcije.
Pa ne samo to; seznam težav z zdravjem se še podaljša. »Delci lahko povzročijo povečanje koncentracije koagulacijskih faktorjev, nastanek krvnih strdkov, kar lahko vodi v pojav možganskega in srčnega infarkta. Na srce delujejo tako, da povzročajo motnje ritma, večajo odzivnost srca na kateholamine, vplivajo na repolarizacijo srčne mišice in večajo ishemijo miokarda,« pravijo na inštitutu.
Vnetja, kapi in celo rak
Nadalje pojasnjujejo, da delci delujejo tudi na žilni sistem, prek mehanizma oksidativnega stresa povzročajo in pospešujejo nastanek ateroskleroze. Povzročajo vazokonstrikcijo in povečan krvni tlak. Pri otrocih pa, tako pojasnjuje NIJZ, dolgotrajna izpostavljenost poveča verjetnost nastanka astme in ostalih alergijskih bolezni, vnetij ušes in grla ter povzroča upad pljučnih funkcij.
»Iz študij je prav tako razvidno, da je odnos med dolgotrajno izpostavljenostjo PM10 in povečano stopnjo umrljivosti za boleznimi pljuč ter srca in ožilja linearen. Delci v zraku večajo umrljivost za boleznimi dihal, srca in ožilja, kar je v skladu z mehanizmom delovanja,« še v svoji publikaciji piše NIJZ in dodaja, da vsako zmanjšanje koncentracije delcev v ozračju predstavlja pomembno izboljšanje za zdravje prebivalcev.
Ni vse tako črno
Uroš Macerl, predsednik okoljevarstvenega in naravovarstvenega društva Eko krog, pravi, da na tem področju vseeno opažajo napredek. »Od leta 2005, ko se je nekoliko glasneje začelo opozarjati na to problematiko, je vendarle malo bolje. Takrat nas v naših prizadevanjih, ko smo govorili o problemu onesnaženega zraka in s tem povezanih vplivih na okolje in človeka, namreč niso jemali prav resno. Do danes pa se je stopnja ozaveščenosti o onesnaženju zraka in njegovem vplivu na zdravje močno povečala,« ocenjuje naš sogovornik.
Dodaja, da ne smemo in ne moremo pričakovati, da se bodo stvari spreminjale čez noč. »Spremembe se lahko dogajajo le korak za korakom. Treba je samo vztrajati. Naš Eko krog, društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo, se bo pri tem tudi v prihodnje zelo trudil in govoril o tem velikem problemu – onesnaževalcih, ki so tihi ubijalec,« poudarja.
Kapitalisti vodijo igro
Veliko težavo vidi v industriji. »Naj opozorim, da industrija, pravzaprav kapitalisti, ki jo poganjajo, predstavljajo glavno težavo. Oni imajo zvezo s politiko, na katero lahko vplivajo tako, da njim v prid piše, priredi zakone in uredbe, ki jim dovoljuje precej več, kot je zdravo; normativi so torej prilagojeni njim, a v škodo zdravja ljudi,« meni Uroš Macerl.
Naš sogovornik pravi še, da bi sicer rad pohvalil mnoge posameznike, ki se zavedajo problema in so veliko pripomogli k izboljšanju. V mislih ima predvsem tiste, ki so se lotili energetske obnove stavb, da so te zdaj okolju prijaznejše. »Ljudje so ogromno naredili v zadnjih letih; začeli so izvajati energetske sanacije stavb (menjava oken, izolacije in podobno) in so tako pridobili energetsko učinkovitejše objekte ter pripomogli k zmanjšanju uporabe individualnih kurišč, ki so še posebej problematična.«
Širša zgodba
»Težava je v tem, da posledice onesnaženja oziroma njegovega vpliva na zdravje niso opazne takoj. Misliš si, da če ne zboliš v tem hipu, nevarnosti ni, in zato zadevo kar ignoriraš. A je tako: če si danes izpostavljen preveliki koncentraciji delcev, se nemudoma ne bo zgodilo nič, če pa boš pod njenim vplivom dlje časa, se bo negativen učinek v telesu kopičil in šele čez nekaj let se lahko izrazijo tudi hude težave. V bistvu te to, da posledic nevarnosti iz zraka ne vidiš takoj, ne motivira dovolj, in pač stvar in skrb glede tega – ob vseh drugih skrbeh, ki jih imaš – potisneš na stranski tir.
Za konec bi rad rekel, da gospodarsko rast razumem kot novo religijo. Dokler bodo apetiti po tej rasti tako visoki in bo temu podrejen način življenja, ne moremo pričakovati prav velikih izboljšanj. Gospodarska rast pomeni še večje izkoriščanje – izrabo okolja in človeka. Če želimo zmanjšati vplive na okolje in človeka, moramo zmanjšati tempo sodobnega človeka, ki ga narekuje želja po nenehni gospodarski rasti in z njo povezanem kapitalu. Eden od glavnih krivcev, da imamo preveč slabega zraka, so namreč prav gospodarska rast oziroma kapitalisti za njo,« so zaključne besede okoljevarstvenika in naravovarstvenika, ki dajo misliti.
