Imam 12 let starega otroka z motnjo pozornosti. Težko zaspi, težko se zbere pri vsakdanjih opravilih in težko sledi učnemu načrtu. Prosim za nasvet.
Hvala in lep pozdrav, zaskrbljena mama
Pozdravljeni, težave, ki jih naštevate, so danes zelo pogoste. Na govorilnih urah vam učiteljica govori le o težavah vašega otroka, toda prepričani ste lahko, da ni edini v razredu, kaj šele na šoli. To sicer ni tolažba, vedeti pa moramo, da kolikor je otrok, toliko je zgodb in vzrokov za njimi. Ne vem, kako živi vaša družina, zato se bom dotaknila nekaterih glavnih vzrokov, ki bi lahko vplivali na vašega sina.
Aditivi
Zazrite se v krožnik svojega otroka. V šoli morda nimate vpliva, zagotovo pa lahko veliko storite doma. Je vaš otrok izbirčen, jé enolično, pretežno industrijsko predelano hrano? Podatek, da se tako prehranjuje večina otrok, še posebej v puberteti, nič ne spremeni dejstva, da je takšna hrana vse prej kot zdrava. Ne le da otrok z njo ne dobiva potrebnih hranil, v visoko predelani hrani so kemični dodatki, ki pričarajo okus in barvo, podaljšajo obstojnost, živilo naredijo bolj hrustljavo, bolj mazavo, bolj homogeno, skratka takšno, ki je točno po meri okusa otrok (in odraslih). Aditivi v prehrani se sicer pogosto povezujejo z vse večjo nemirnostjo, nezbranostjo, nezmožnostjo daljše koncentracije, s težavami s pomnjenjem in podobno. Medicina teh podatkov kljub temu za zdaj ne jemlje resno, ker za njimi ni dovolj trdnih znanstvenih dokazov. Težava je v tem, da je povezavo tudi precej težko dokazati, razen če bi otroke izolirali od preostalih mogočih vplivov in jih hranili izključno s predelanimi živili, kar gotovo ne bi bilo etično.
Kljub temu obstajajo raziskave, ki so potrdile neposreden vpliv prehrane na možgane otroka. V eni od njih so preučevali 1800 otrok in ugotovili, da uživanje moderne prehrane za več kot dvakrat poveča tveganje za razvoj hiperaktivnosti. Kaj pomeni moderna prehrana? Vse to, kar tako rad uživa moderen človek, da njegov vsakdan lahko poteka hitreje, učinkoviteje, manj zapleteno: vnaprej pripravljena hrana po sistemu »pogrej in pojej«, vsa hitra prehrana, prigrizki, sladkarije, sladkana pijača ipd. Vse našteto je več kot po meri okusa otroka, ki zaradi takšne hrane pogosto sistematično zavrača vse, kar bi vsaj deloma nevtraliziralo neugodne učinke teh živil: torej zelenjavo, sadje, polnozrnata žita, zdrave maščobe. Prav pomanjkanje maščobnih kislin omega 3 pa je vzrok za slabše delovanje možganov, predvsem za slabšo pozornost in koncentracijo (Amber L. Howard et al.,Journal od Attention Disorders, 2010). Hrana ima na delovanje možganov pomemben vpliv. Za proizvodnjo nevrotransmiterjev in dobro delovanje živčnega sistema so nujni esencialne maščobne kisline, vitamini C, B in E ter kalcij, magnezij in cink.
A kljub temu, da znanost še ni postregla z dovolj prepričljivimi podatki, je jasno, da tisto, kar laže možganom, obenem ustvarja niz težav v njih. Z aditivi v prehrani jih slepimo, da smo zagrizli v pravo, slastno jagodo, v resnici pa jemo jogurt, v katerem je le ena jagoda. Da lonček sladke pregrehe, ki se povrhu vsega oglašuje kot zdrav, res pušča tako dober vtis, je kriva kopica dodatkov. Barvila ustvarijo lepo barvo, arome polnejši okus (le kako bi ga lahko pričakovali od ene jagode), dodane kulture bakterij pa napeljujejo na to, da uživamo kakovostnejše živilo. To so v resnici najprej »ubili«, da bi ga nato obudili od mrtvih. Ko je v njem še izdatna merica sladkorja, nas takšen jogurt osvoji in zasvoji v trenutku. Le kdo bi si še zaželel navadnega jogurta?!
Sladkor
Sladkor je ob dodanih aditivih nedvomno dodatna težava izjemnih razsežnosti. Da izredno neugodno vpliva na otrokovo mirnost, zbranost in koncentracijo, vsak dan znova opažajo učitelji, vzgojitelji, predvsem pa tudi starši sami.
Zanimiva je nedavna novozelandska raziskava, v kateri so preučevali vpliv različnih vrst sladkorja na kognitivne sposobnosti. Udeleženci, ki so pred testi uživali hrano z večjo vsebnostjo glukoze in saharoze, so dosegli slabše rezultate v primerjavi s tistimi, ki so uživali hrano s fruktozo (sadni sladkor) (Psysiology & Behavior, vol. 284, Feb 2018, 242–247). Prevedeno v jasnejši jezik, otroci, ki so uživali hrano z naravno prisotnimi sladkorji, denimo v sadju, so se v primerjavi s tistimi, ki so uživali hrano z dodanim sladkorjem, pri učnih nalogah odrezali bolje.
Otroci v Sloveniji v povprečju zaužijejo kar 56 kg sladkorja (oddaja Tarča: Sladkor, tihi ubijalec), tretjino s sladkimi pijačami. Z drugimi besedami: dobrih 150 gramov na dan. Z uživanjem predelane hrane te številke sploh ni težko doseči. Že v enem lončku sadnega jogurta je lahko tudi 7 kock sladkorja (28 g), da ne omenjamo sladkanih pijač, kjer omejitev navzgor tako rekoč ni. V pollitrski plastenki ledenega čaja je lahko 12 kock sladkorja (48 g), v eni sami žlici nutelle je 17 g sladkorja, kosmiči, deklarirani za otroke, pa sladkorja vsebujejo tudi 30 in več odstotkov.
Kako iz prehranske luknje?
Otrok, navajen umetnih okusov, se običajno vztrajno upira zdravi prehrani. Zato v šolah opažajo gore ostankov, ko namesto belih žemljic ponudijo polnozrnate. A gre za prvino, podobno športu. Tudi tam težko dosežemo dobre rezultate, če nismo vztrajni. Otrok pri tej starosti lahko že dejavno sodeluje pri pripravi obrokov. Tako ga boste gotovo hitreje navdušili za zdravo hrano. Oglejta si skupaj kakšno kuharsko oddajo, nakupita potrebne sestavine, nato pa naj kuhalnico zavihti kar otrok sam. Precej verjetneje je, da bo z veseljem zaužil obrok, ki ga bo sam pripravil.
Če kuhamo s kakovostnimi sestavinami, je v njih znatno več okusa. Jabolko z lastnega vrta je vedno slastnejše od tistega iz bližnje prodajalne. Solata, ki jo je za vas pridelal ekološki kmet, je polnejšega okusa kot tista, ki je zrasla na umetnih hranilih, na umetni podlagi, ki v ničemer ne spominja na zemljo, ipd.
Sladkor lahko omejimo ali ga v zmernih količinah nadomeščamo s polnovrednejšimi različicami, npr. s polnim, nerafiniranim trsnim sladkorjem, melaso, zgoščenim jabolčnim sokom, javorjevim sirupom, medom, kokosovim sladkorjem. Tudi če bi ga povsem opustili, telo ne bi trpelo, saj je sladkor že naravno prisoten v številnih živilih, predvsem v sadju, nekaj pa ga je tudi v mleku, zelenjavi in žitih. Otroku lahko mirne vesti ponudite suho sadje, ki vsebuje obilje naravno prisotnega sladkorja, ki ga bo telo sprejelo drugače kot dodani in do potankosti prečiščeni beli sladkor.
Številne med otroki priljubljene sladke jedi lahko naredite sami, denimo jogurt, marmelado, čokoladni namaz, pecivo vseh vrst. S preudarno izbiro osnovnih polnovrednih živil boste lahko količino sladkorja vsaj prepolovili. Jogurt lahko pripravite iz domačega mleka, mu dodate žlico domače marmelade, ščepec cimeta in žličko medu, pa že lahko uživate v polnem in prijetno sladkem okusu. Pa tudi če boste za začetek vanj dodali dve žlički medu, bo greh še vedno nekajkrat manjši. Poskusite. Nekaj zelo konkretnih namigov, kako se lahko tega preprosto lotite, smo zapisali v knjigi Zdravilna moč začimb za otroke, v kateri je tudi posebno poglavje, namenjeno začimbam za možgane. Omenimo jih le nekaj.
Začimbe za dejavnejše možganske celice
Kopica začimb neposredno varuje možganske celice pred propadanjem, krepi spomin, koncentracijo, pomirja, omogoča trdnejši spanec in tako naprej. Če jih dodajamo v jedi, smo tako rekoč ubili dve muhi na en mah. Po eni strani z uporabo pristnih arom, ki jih imajo začimbe, možganov ne slepimo, po drugi pa prav začimbe možgane varujejo pred propadanjem. Splača se uživati več začimb.
Cimet
Ta prijetno dišeča začimba se gotovo skriva na vaši kuhinjski polici. Znanstveniki so ugotovili, da že njena aroma okrepi dejavnost možganov. Drugi pa so ugotovili, da je čas, potreben za opravilo posamezne naloge, ob uživanju cimeta krajši. Oboje lahko združite tako, da v otrokovi sobi v izparilnik nakapate nekaj kapljic cimetovega eteričnega olja, hkrati pa mu s cimetom začinjate obroke. To lahko mirno počnete vse leto, ne le sedaj, v mrzlih mesecih, ko nas na cimet spominjajo prijetne vonjave v trgovinah (ki sicer nimajo ničesar skupnega s pristnimi aromami) in prve božične popevke. Cimet bo otroka varoval pred vsemi patogenimi mikrobi, bakterijami, virusi, glivicami in celo zajedavci. Krepi spomin, preprečuje prehiter dvig krvnega sladkorja (je eden najmočnejših antidiabetikov med začimbami), nas prijetno ogreje od znotraj in še bi lahko naštevali. Pazite le, da kupite ekološko pridelanega in da je eterično olje ekološko certificirano, kar naj nasploh velja za vse začimbe. Če bomo varčevali pri nakupu, od njih ne bo koristi, z uporabo eteričnih olj, ki niso povsem naravna, pa organizmu celo škodimo.
Črna kumina
Začimba, ki varuje pred vsem razen smrtjo, kot je zapisal Mohamed, pomirja in obnavlja možganske in živčne celice. Koristila bo vsem v družini. Otroku lahko z njo pripravite slane krekerje, v katere dodate črno kumino in semena (npr. sezam, sončnična, bučna semena ipd). Moka je lahko polnovredna, namesto sladkorja uporabimo nekaj polnovredne soli, za maščobo pa vzamemo denimo dobro olivno olje. Ker v njih ni jajc, jih lahko pečete na nižji temperaturi. Težko boste našli otroka, ki bo zavrnil takšno pecivo.
Melisa
Melisa združuje moči vsaj petnajstih drugih zelišč, je zapisala sveta Hildegarda pred tisoč leti. Da pomlajuje in krepi možgane, pa je vedel tudi Paracelsus v srednjem veku. Današnje raziskave med drugim kažejo, da melisa zelo učinkovito pomaga bolnikom z demenco, omogoča lažji spanec, izboljšuje kratkoročni spomin. Učinkuje celo protivirusno, saj zelo blaži simptome herpesa.
Melisin čaj je čudovit, posebej če je iz sveže zeli. To lahko dodajamo tudi v sadne in običajne solate, kompote ter podobno.
Rožmarin
Rožmarin je za spomin, pravi pregovor. Tudi to je znanstveno dokazano. Otroci z njim običajno nimajo težav, saj jih spominja na morje. Odlično se poda številnim jedem, ki jih otroci obožujejo, npr. paradižnikovi omaki, polenti, slanim mafinom, mesnim kroglicam in podobno. Veliko polnovrednih receptov z začimbami in pravilno pripravo, da od začimb dobite največ, boste prav tako našli v že omenjeni knjigi. Z rožmarinovim eteričnim olje lahko na enako kot s cimetovim odišavite otrokov delovni prostor in tako dvignete njegovo koncentracijo ter sposobnost pomnjenja.
V knjigi v poglavju Kadar zaznamo motnje pozornosti opisujemo še moči sivke, vanilje, žafrana, bazilike, lovorja, koromača in nekaj drugih začimb, ki prav tako zelo uspešno odpravljajo motnje pozornosti, krepijo jasnost misli in pomirjajo.
Črevesna flora
Drugi pomemben segment, ki je prav tako močno povezan s prehranjevanjem, je stanje otrokove črevesne flore. Povezava, ki se na prvi pogled ne zdi logična, ima v resnici precej trdne temelje. Možgani in črevesje so namreč medsebojno povezani. Bakterije v našem črevesju vplivajo na možgane in nasprotno, možgani vplivajo na črevesno floro. Številne raziskave kažejo, da črevesne bakterije igrajo zelo pomembno vlogo pri pojavu številnih modernih bolezni, vključno s spremembami v vedenju in drugimi duševnimi motnjami.
Pestrost bakterij je pod močnim vplivom prehrane, (ne)premišljenega jemanja antibiotikov, pomanjkanja dojenja, stanja črevesne in vaginalne flore, ki jo je otrok ob porodu prevzel od matere, in drugih dejavnikov.
Otroku poleg zdrave, sveže in polnovredne prehrane ponudite čim več mlečno-kislinsko fermentirane hrane, npr. kislega zelja in repe, sirotke, kefirja, jemlje pa lahko tudi posebne probiotične pripravke. Vse to krepi mikrobiološko sestavo črevesja, ugodno vpliva na spomin ter vedenjske in druge psihične motnje.
Za dobro sestavo črevesne mikrobiote otroku ponudite tudi čim več živil, ki so vir prebiotikov, saj so ti hrana za koristne bakterije v črevesju. Tu zopet naletimo na zdrava živila, kot so polnozrnata žita (npr. v obliki kruha, polnozrnatih testenin, rjavega riža), jabolka, česen, čebula, semena, stročnice, korenasta zelenjava in drugi. Vse to je obenem hrana, ki je je dovolj tudi pozimi.
Antibiotiki pa v nasprotju s koristnimi pro- in prebiotiki črevesno floro uničujejo, zato se jih poskušajte v čim večji meri izogibati.
Prav tako se izogibajte že omenjeni hitri prehrani, sladkorju, beli moki, umetnim barvilom, ojačevalnikom okusa, saj vsa tovrstna hrana ruši črevesno mikrofloro in obremenjuje imunski sistem.
Pomanjkanje gibanja?
Vzrok za otrokovo nemirnost bi lahko iskali tudi v vsakdanji šolski praksi, ki od otrok zahteva sedenje, čeprav znanost kaže, da so možgani med gibanjem učinkovitejši. Šolskega sistema najbrž ne boste mogli spremeniti, zagotovo pa lahko poskrbite za to, da je otrok zunaj šole kar najbolj aktiven. Tudi med učenjem in opravljanjem nalog naj si privošči več kratkim premorov, med katerimi naj bo telesno dejaven. Morda bo dovolj že en hiter krog okrog hiše ali bloka. Med gibanjem namreč leva in desna možganska polovica delujeta usklajeno, zaradi povečanega dotoka krvi se aktivira tudi večja kapaciteta možganov, kar ugodno vpliva na sposobnost pomnjenja in koncentracije. Otrok, ki je telesno dejaven, bo zvečer zagotovo tudi hitreje zaspal.
Skrajšajte čas pred računalnikom in televizijo
Športna dejavnost je najboljša zamenjava za čas, ki ga današnji otroci tako radi preživljajo pred zasloni. Tudi znani specialist endokrinologije Ranko Rajović meni, da bi otrok kar največ časa moral preživeti na prostem, teči, plezati, saj tako razvija možgane. Obenem opozarja, da sta za vsako uro, preživeto pred zaslonom, potrebni dve uri gibanja. Že če je otrok dve uri dnevno pred računalnikom in televizijo, časa za dovolj gibanja preprosto zmanjka. Raziskave pa kažejo, da današnji otroci v povprečju pred zasloni preživijo kar šest ur in pol (poročilo Connedted Kids, tržna raziska Childwise).
Otroka ob vsem naštetem objemite z vso ljubečo pozornostjo in brezpogojno ljubeznijo. Tudi to je precej dobro zagotovilo, da mu bo že kmalu šlo bolje. Srečno.
