Prišel je tisti čas, ko se na vse pretege poskušamo izogibati vsem virusom, ki bi lahko napadli imunski sistem naših otrok. Ti se prenašajo po zraku in so povsod, zato se jim je težko izogniti. Pristanejo povsod, kjer so tudi oboleli, saj so predmeti, ki se jih oboleli dotika, ko zakašlja ali kihne, okuženi in postanejo prenašalci. Otroci so toliko bolj virusom izpostavljeni, ker nosijo vse v usta, si ne umivajo rok vsakokrat pred jedjo in ker se vsega dotaknejo. Simptomov prehlada je kar nekaj, za mlajše so najbolj značilni predvsem zamašen nos z zelenim ali rumenim izcedkom, kihanje, kašljanje, povišana temperatura, utrujenost, razdraženost, pomanjkanje apetita, težave s spanjem, bruhanje in celo driska.
Kako se lahko zimskim prehladom izognemo?
Treba je skrbeti za preventivo. Pomembno je, da otrokom ponujamo raznovrstno sadje in zelenjavo, najbolje sezonsko, ki jih lahko dobimo v vsaki trgovini in ki ni uvoženo z drugega konca sveta. Na splošno otroku ponujajmo dovolj raznovrstno hrano. Pozorni moramo biti na zadosten vnos vitaminov, sploh vitamina C in E. Poskrbeti moramo tudi za dovolj spanca in zaužite tekočine, redno izpiranje nosa s fiziološko tekočino, redno umivanje rok, sploh pred jedjo in po njej, redno čiščenje vseh površin v našem domu. Pomemben je tudi vitamin D, katerega delček dobimo z gibanjem na soncu, a ker pozimi izpostavljamo soncu le majhne površine kože, kot je recimo obraz, je potreben še dodatek vitamina D, ki ga sebi in otroku lahko odmerjamo z različnimi kapljicami, ki ga vsebujejo. Izogibajmo se tudi javnih prostorov, otroka, če le ni nujno, ne vozimo s seboj k zdravniku ali po bolnišnicah, kjer bi se v čakalnicah lahko srečal z različnimi boleznimi in virusi.
Kdaj k zdravniku?
Previdni bodite pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, takrat raje pokličite, tudi če vas pediater odslovi po telefonu. Pri malo večjih pa za vsak prehlad, ki načelno mine v nekaj dneh in se ga ne zdravi, ni nujen obisk zdravnika. Če se pojavi eden izmed naslednjih simptomov, pa raje pokličite ali obiščite zdravnika. Če se telesna temperatura dvigne nad 39 °C, če se pojavijo težave pri dihanju, če odklanja hrano in pijačo, če opazite znake dehidracije (ob joku ni solz, skoraj suhe pleničke, manj obiska stranišča) ali če postane nenadoma veliko bolj zaspan. Če je videti apatičen, če mu piska v pljučih, če težko požira, če se vleče za uho in če se stanje slabša, ne odlašajte, temveč obiščite zdravnika. Če traja prehlad dlje kot le nekaj dni, vseeno pokličite zdravnika in ga vprašajte za mnenje.
Lajšanje simptomov
Treba je popiti dovolj tekočine, ki prepreči dehidracijo in izsušitev grla, nosu in sinusov, nujen pa je tudi počitek. Če ima otrok težave z dihanjem, mu lahko pomagate z inhalacijami, ki ovlažijo dihalne poti in izboljšajo prekrvitev v pljučih. Nujno je izpiranje nosa s fiziološko ali hipertonično raztopino. Vročino se zbija šele pri 38,5 °C, saj je vročina pravzaprav naravni obrambni mehanizem telesa proti virusom in bakterijam, ki se ob višji temperaturi težje razmnožujejo. Vročino lahko znižujemo tudi s hladnimi obkladki in kopeljo, otrok pa nikakor ne zavijajte v odeje in jih ne oblačite v več slojev. Bodite pozorni le na to, da bo nosil tople nogavičke, ker mrzle nogice vabijo prehlad. Otroku dvignite vzglavje, spi naj v hladnejših prostorih, zrak, v katerem biva in spi, pa naj bo vlažen (pomagajte si z mokrimi oblačili na stojalih za sušenje perila, če nimate vlažilca zraka). Poskrbite, da umazani robčki ne bodo ležali vsepovsod, saj so pravo leglo virusov, pomembna pa je tudi nega rok preostalih članov družine. Zračite prostore, skuhajte mu čaj s čebeljim medom, ki na telo deluje kot antibiotik. Priporočamo tudi uživanje tople juhe, piščančje, goveje ali kakšne druge, ki jo imate radi, naj bo le topla in slana, da preprečite dehidracijo in se pomagate znebiti sluzi. Ne ponujajte kupljenih sadnih sokov, raje ponudite sveže stisnjen domač sok iz pomaranč in limon. Izogibajte se tudi ocvrtim jedem, kislim kumaricam in vloženi zelenjavi ter mlečnim izdelkom. Kljub prehladu priporočamo tudi kratek sprehod na svežem zraku. Kivi je skoraj nujen ob prehladu, saj en zaužit sadež vsebuje zadostno dnevno količino vitamina C.
