Nikar: nastaviti »dremanje« na budilki
Saj ne gre za spanec, rečemo, tistih 10 minut dremanja mi bo dalo nekaj dodatne energije. A to žal ne drži. Po neprespani noči bi potrebovali debelo uro trajajoč dremež, da bi kaj pomagalo. Zato raje kar takoj iz postelje. V nasprotnem primeru lahko zamudimo službo, kar bi bila samo še dodatna težava.
Preberite tudi: Zelišča malo drugače - šipek. Kliknite TUKAJ!
Nikar: spanje do poldneva
Če je dela prost dan, le zakaj ne bi človek pomanjkanja spanca nadoknadil z dopoldanskim spanjem. Zveni privlačno, v resnici pa zamisel ni najboljša. Tako bomo le zmedli svojo notranjo uro, ki je navajena na običajni ritem spanja in zbujanja. Raje se držimo rutine, četudi nismo dobro spali – ta manko bomo sčasoma že nadoknadili, naša notranja ura pa bo nemoteno tiktakala v ustaljenem ritmu.
Pravilno: na sonce!
Sončna svetloba bo telesu posredovala najkoristnejše signale: da je dan, da naša energija raste, da smo zmeraj bolj budni ... Če želimo naslednjo noč bolje spati kot prejšnjo, vstanimo, se odpravimo ven in pozdravimo jutranje sonce. Pomaga pa tudi opoldanski sprehod: če je delovni dan, izrabimo opoldanski odmor za sprehod v okolici.
Pravilno: naj kofein steče po žilah
Seveda to velja le za pravi odmerek kofeina. Nikar ne skušajmo manka spanca nadoknaditi s čezmernim pitjem kave, saj nas bo to naredilo le še bolj razdražljive, za nameček pa nam lahko povzroči celo glavobol. Zapomnimo si tudi to, da kofein kroži po telesu kar nekaj ur, zato ni treba ves čas nositi skodelice kave v rokah. Sploh pa ne popoldne in pred odhodom v posteljo.
Pravilno: razgibajmo se
Telesna dejavnost krepi spanec in nam pomaga zaspati. Vendar ne smemo telovaditi pred odhodom v posteljo, saj gibanje pospešuje izločanje kortizola v telesu, hormona, ki ga lahko imenujemo tudi telesni alarm. No, tega pred spanjem res ne potrebujemo. Trening pride najbolj prav zjutraj pred odhodom v službo ali zgodaj popoldne pred aktivnim nadaljevanjem dneva. Če pa želimo vaditi šele popoldne, naj bo to vsekakor vsaj tri ure, preden ležemo spat.
Pravilno: dremež
Dvajsetminutno dremanje nam bo okrepilo zbranost in opravilno sposobnost, ki nam jo je otopilo pomanjkanje nočnega spanca. 90-minutni dremež pa celo okrepi ustvarjalnost. Torej nas bo dremež, dolg od 20 do 90 minut, v mirnem, prijetnem kotičku nekoliko dvignil, da ne bomo tako na tleh, kot smo bili zjutraj. A vedeti moramo, da nam popoldanski dremež lahko oteži večerni poskus, da tokrat vendarle pravočasno zaspimo. Na ta način lahko prestopimo prag začaranega kroga popoldanskega dremanja in slabega nočnega spanva.
Nikar: alkohol
Seveda alkohol uspava, a po nekaj urah, ko ga telo presnovi, se prav zaradi njega zbudimo. Pa še to: po nekaj kozarcih alkohola je kakovost spanja precej slaba.
Pravilno: večerja naj bo lahka in zgodnja
Če nočemo ponoviti slabe noči, se vsekakor izognimo burgerju s pomfirjem in šejkom ob 10. uri zvečer. Raje pojejmo lahko večerjo nekaj ur pred spanjem – dovolj bosta že opečenec in jogurt.
Nikar: kajenje
Kajenje je seveda zdravju škodljivo. Kdor pa kadi in skuša slabo prespano noč premagati s pomočjo še več cigaret, bo hudo zgrešil. Za boljše spanje se je treba kajenju odpovedati vsaj nekaj časa pred odhodom v posteljo. Tako kot kofein je namreč tudi tobak stimulans, kar pa seveda škodi dobremu spanju. A ponovimo: še najbolje je seveda čisto opustiti kajenje.
Nikar: brskanje po internetu
Vsakršna svetloba po sončnem zahodu dela v našem sistemu zmedo – še posebej slaba je modra svetloba, ki seva z računalniškega zaslona, pametnega telefona ipd. Namesto brskanja po spletu se raje pred spanjem umirimo. Spalnica naj bo temen in tudi tih prostor.
Pravilno: hidracija
Včasih se zbujamo zaradi žeje, zato je prav, da v budnem stanju popijemo dovolj tekočine. Seveda pa spet ne preveč, saj bomo morali v tem primeru ponoči na stranišče. Za dobro hidrirano telo sta najboljša voda in nesladkan čaj, tik pred spanjem pa se raje odpovejmo alkoholu in kavi.
Nikar: sprejemanje pomembnih odločitev
Če se predhodno noč nismo dobro naspali, se ta dan raje izogibajmo pomembnim in težkim odločitvam. Nenaspani možgani ne delujejo optimalno in se tudi hitreje utrudijo. Utrujeni pa ne zmorejo posredovati pravih stikov med informacijami, njihova zmožnost pomnjenja je zmanjšana. Vse to pa so kvalitete, ki so potrebne za sklepanje pomembnih odločitev. Raje počakajmo na jasnejše misli po dobro prespani noči.
Pravilno: sprostimo se pred spanjem
Bliže ko je čas spanja, bolj se skušajmo sprostiti. Temu prilagodimo tudi zunanje okoliščine: svetloba v prostorih naj bo raje bolj diskretna, izogibajmo se težkim in stresnim pogovorom, telesne dejavnosti naj bo čim manj. Spat se odpravimo v temno in tiho spalnico, ki naj ne bo preveč ogreta. Med 16 in 19 stopinjami je idealno. (jk)
In kdaj je treba zaradi nespečnosti k zdravniku?
Na to vprašanje ni lahko odgovoriti. Včasih je razlog za nespečnost povsem naravno pogojen: nič čudnega ni, če nam velik življenjski dogodek, slab ali dober, vso noč ne pusti zatisniti oči. Zaradi tega nas ne sme skrbeti. Če pa dlje trajajoče ali pogosto se ponavljajoče težave s spanjem puščajo posledice na razpoloženju in delovnih navadah, je to že razlog za skrb. Če torej že mesec dni ali več ne moremo spati, je najbolje skupaj z zdravnikom poiskati vir težav, predvsem pa najti ustrezno pomoč in rešitev.
