Alergija vsaj enkrat v življenju prizadene enega od treh ljudi. Seneni nahod ali sezonski alergijski rinitis je nadloga, ki muči enega od petih, že kar eden od petih šolarjev trpi zaradi astme, eden od dvajsetih ima pogosto kožne izpuščanje in tudi alergij na hrano je vse več. Kako se izogniti alergijskim reakcijam v hladnejših mesecih?
Preberite tudi: Gripa ali prehlad? Kliknite TUKAJ!
Kdaj je v zraku pelod
Pelod je v zraku med cvetenjem rastline. Rastline pa cvetijo različno, odvisno od geografske lege in vremenskih razmer, dandanes tako rekoč vse leto. Zato imamo na voljo karte cvetenja rastlin po mesecih za posamezne regije. Leska in jelša denimo cvetita v notranjosti Slovenije februarja in marca; vrba, topol, brest in jesen marca in aprila, breza aprila in na začetku maja, bukev in borovci maja, lipa junija, trave maja, žita maja in junija. V primorju cvetijo mimoza in nekateri iglavci že v obdobju cvetenja leske v notranjosti. Ambrozija cveti julija, avgusta in septembra.
Alergenska moč vseh vrst peloda ni enaka, saj so nekatere močnejši alergeni kot druge. Med drevesi je najmočnejši brezov pelod, največ pa je peloda različnih vrst trav. Najmanj znane so alergije na zeli in plevele, med temi sta najbolj znana alergena trpotec in navadni pelin. Lipa in topol, kljub zelo vidnemu cvetenju, ne povzročata pomembnih alergij. Oljka v primorju je alergensko sorodna jesenu v notranjosti. Je pa zanimivo, da tisti, ki so alergični na pelod oljke, niso nujno alergični tudi na olivno olje.
Pršice so sicer bolj jesenski problem, vendar smo jim izpostavljeni vse leto, doma ali drugod, enako velja za nekatere redke, stalno navzoče plesni.
Kako ravnati ob alergiji na pelod
Najpogostejša alergija na je pelod oziroma cvetni prah. Več kot deset ali celo do dvajset odstotkov prebivalcev osrednje Evrope ima sezonski alergijski nahod. Ti vsako leto pričakujejo sezonske težave, odvisno od tega, na katero vrsto cvetnega prahu so alergični. Ta nadloga se z nahodom in vnetimi očmi začne pozimi, ko zacvetita leska in jelša. Težava se nadaljuje vse do cvetenja breze aprila in maja, najpogostejša pa je, ko cvetijo trave in žita. Cvetoče trave in žita povzročajo težave od sredine maja do konca junija. Da tudi poleti ni miru, ves julij skrbijo žita in poletni pleveli, katerih cvetenje se zavleče še v jesen.
Kako se izogibamo alergenom:
v lepem, suhem vremenu se ne zadržujte na poljih, travnikih, v gozdu in parku;
ob lepem, sončnem vremenu naj bodo okna vašega stanovanja zaprta;
med sezono cvetenja ne delajte na vrtu, polju, travniku in se v takem okolju ne ukvarjajte s športom;
pred spanjem si umijte lase, saj vam bo sicer pelod padal na blazino, od tod pa se bo prenesel na oči, nos in v pljuča, kar je še posebej pomembno pri otrocih;
oblačil, ki ste jih nosili čez dan, ne slačite v spalnici in ne odlagajte tam;
v tem času ne odpirajte stanovanj in avtomobila, ne vključujte klimatske naprave in ne zračite, najbolje je vgraditi pelodni filter;
v kritičnih mesecih preživite dopust v višjih legah ali ob morju, kjer je manj peloda;
na okna stanovanja, zlasti v spalnici, namestite posebne mreže ali zračne filtre, ki ne prepuščajo pelodnih zrn;
zjutraj in opoldne, ko je v zraku veliko peloda, zaprite okna in ne hodite ven, sploh če je vetrovno, na okna pa namestite protipelodne mreže; na podeželju je več peloda v zraku zjutraj, v mestih pa zvečer;
pogosto je treba z vlažno krpo čistiti tla in pohištvo;
sprehodi so primerni med dežjem in takoj po njem;
previdni bodite pri uživanju medu, začimb, sadja in zelenjave, ki vsebujejo alergene;
če ste alergični na jesen, se spomladi ne zadržujte v okolju z oljkami;
natančno se poučite o koledarju cvetenja, biovremenski napovedi, posvetujte se z zdravnikom;
opustite kajenje;
če so težave hude, alergenom pa se ne morete izogniti, se s specialistom posvetujte o specifični imunoterapiji.
Dobro je vedeti
Med pleveli je najbolj znan navadni pelin, med travniškimi rastlinami pa trpotec, jeseni tudi ambrozija in kanadska zlatica. Navadni pelin utegne biti razlog za številne navzkrižne alergije na hrano in začimbe.
Kaj je navzkrižna alergija
Navzkrižna alergija pomeni, da se protitelesa IgE, ki so nastala zaradi senzibilizacije za en alergen, vežejo tudi na alergene druge vrste. Delci rastlinske strukture so si podobni in prav tisti del je alergen.
Katera so navzkrižna živila pri alergijah na različne vrste peloda
Pelod dreves, zlasti breze: koščičasto sadje, pečkato sadje, lešniki, orehi in mandlji, zelena, korenje, kivi, začimbe, janež.
Pelod različnih vrst trav in žit: soja, različne vrste moke, arašidi, začimbe.
Pelod različnih vrst zeli, plevelov (navadni pelin): zelena, korenje, kamilica, komarček, česen, kumina, peteršilj, sončnično seme, kari, ingver, poper.
Navzkrižna oziroma pelodna prehranska alergija
Če se pri vas kmalu po obroku pojavijo spodaj navedene težave, je vzrok zanje lahko alergija na določeno živilo.
Pozorni bodite na opisane simptome, in če se pri vas pojavljajo, poiščite pomoč zdravnika ter pridite do dna svojim alergijam:
oralnoalergijski sindrom, kot so otekline ustnic, jezika, lic in žrela, hripavost;
med blage znake spadajo rdečica, nahod, solzenje, srbenje, koprivnica, včasih driska, siljenje na bruhanje, krči v trebuhu;
med hujšimi znaki so astmatsko dušenje, nabreklost glasilk, težave pri požiranju;
med hudimi znaki pa lahko prepoznate znižanje krvnega tlaka, omotico, pomodrelost, izgubo zavesti, šok.
