Natalija nam je zaupala, kakšen je njun recept za uspešno razmerje.
Kako bi opisali vajino skupno pot?
Najina skupna pot se je začela leta 1994, torej le leto pred poroko, tako da sva se poročila še v času nore zaljubljenosti. Čeprav strokovnjaki trdijo, da je bolje s tako pomembno odločitvijo počakati malce več časa, sva midva pohitela in ni nama bilo žal. (smeh) Oba, jaz še bolj, nekako delujeva po načelu plavati s tokom, torej ne načrtujeva na veliko.
Življenje včasih ubere smernice kar po svoje, kajne?
Na prvi pogled je življenje načrtovano tako, da sva natanko po devetih mesecih poroke vzela v naročje sina prvorojenca, ki je bil spočet na poročnem potovanju v Turčiji. Tudi to potovanje sva načrtovala samo nekaj ur, poklicali so naju namreč iz turistične agencije, če želiva izkoristiti ugodno ultra last minute ponudbo. Vse je potekalo tako hitro, da sem celo zanemarila svoj strah pred letenjem in zadnjo minuto ujela letalo. (smeh)
Danes lahko vajinim trem otrokom pripovedujeta lepo zgodbo, ampak še preden se je ta začela pisati, ste bili odločeni, da boste zaživeli brez partnerja …
Da, spoznala sva se v času, ko sem se jaz nekako odločila, da po nekajletni zvezi, ki me je utesnjevala, zaživim samsko življenje, torej brez partnerja. A glej ga, zlomka, v lokal, kjer sem delala ob študiju prava, je prišel Marko. Od takrat verjamem v ljubezen na pri pogled oziroma prvi stik. Verjetno oziroma zagotovo sva bila drug ob drugem že v prejšnjih življenjih.
Marko pa vam ni stal ob strani le v ljubezni, ampak tudi kot partner na glasbeni poti. Zdi se, da se krasno dopolnjujeta …
Ko sva se spoznala, sem bila še pevka izredno popularne skupine Ptujskih pet, s katero smo imeli toliko nastopov, da sem bila že na meji izčrpanosti, zato sva se z Markom odločila, da poskusim samostojno glasbeno pot, ki je prinesla velike uspehe, platinaste plošče, razprodane koncerte … Vse to sva in še danes počneva skupaj, saj ima on izredne menedžerske sposobnosti, jaz pač vokalne oziroma performerske in to je dobitna kombinacija.
Kaj sta se v tem času naučila o odnosih?
Da ni nič narobe, če se skregava oziroma ne strinjava v čem … Pomembno pa je, da se ogromno pogovarjava. Denar imava skupen, kar se mi zdi pogoj za uspeh družinskega življenja. Sva nekako stereotipna zakonca, kar zadeva moške in ženske vloge. Jaz obožujem gospodinjenje, kuhanje, 'dolgourne' pogovore z najinimi otroki … Marku pa popolnoma zaupam vse položnice, izbiro avtomobila, črpanje goriva, pogovore za moje nastope ... Skratka sva kot sestavljanka in se odlično dopolnjuje.
