Kako vemo, da srce peša?
Ne zmoremo več tolikšnih naporov kot prej, hitreje se zadihamo, potrebujemo višje vzglavje, ponoči nas prebuja dušenje s siljenjem na kašelj, udi nam otečejo in srčni ritem pogosto postane nereden. S pregledom in predvsem z rentgensko in ultrazvočno preiskavo je v takšnih primerih najbolje čim prej preveriti, kaj se s srcem dogaja. Pri boleznih srčnih zaklopk namreč prav popuščanje pomeni zadnji čas, ko je srcu še mogoče pomagati z zamenjavo zaklopk.
Opozoriti je treba, da je obolevnost in tudi umrljivost zaradi srčnega popuščanja še vedno med vodilnimi v svetu, zdravimo pa jo z zdravili, in če je potrebno, operativno. Kajpak je spet najpomembnejša preventiva oziroma vse, kar lahko naredimo sami. Preprečimo srčno popuščanje z zdravim življenjskim slogom, ki ga lahko strnemo v nekaj vrstic: zmanjšajmo vnos soli, bodimo telesno dejavni, opustimo kajenje, če smo avanturisti, pa potrebujemo tudi navodila o preventivnih cepljenjih, potovanjih in omejitvi pitja alkohola.
Jedilnik srčnega bolnika
Vitka linija preprečuje zaplete na srcu, saj manj kilogramov pomeni, da se mora srce manj truditi z dovajanjem krvi v sleherno celico. Prepovedana so živila, ki vsebujejo veliko maščob, tako kuhana kot pečena. Meso pečemo ali kuhamo v posodah s teflonsko prevleko, v pečici, tedaj uporabimo aluminijasto folijo, ali v loncu na zvišan pritisk. Zelenjavo, po možnosti zeleno, kuhamo samo v vodi, še boljše pa je, da jo dušimo na pari. Najbolj zdrava so hladno stiskana olja, denimo olivno ali repično. Dobro se je odpovedati sladkorju v vseh oblikah in beli moki, kajti vse, kar poveča ogroženost s sladkorno boleznijo, je nevarno tudi za srce. Tu in tam je gotovo bolje poseči po umetnih sladilih.
Prednost damo pustim vrstam mesa, kot so konjsko meso, kunec, perutnina, teletina. Največjo nevarnost za srce pa predstavljajo mesne delikatese, od zaseke do paštet in klobas. Za vsako ceno se izogibajmo drobovini. Vsak dan si lahko privoščimo jajce, kajti ugotovili so, da vsebuje tudi veliko dobrega holesterola in minerale, ki varujejo srce.
Namesto mastnih sirov jejmo jogurt in nemastno skuto, pri čemer vsebnost maščobnih snovi ne sme preseči 20 odstotkov, le tu in tam si privoščimo kakšen kos mastnega sira.
Najhujši sovražnik so sol in poživila, kot sta kava in čaj. Tu in tam kozarček vina blagodejno deluje na srce in žile, saj jih razširi in pospeši kroženje krvi po telesu.
Včasih se nam srčni utrip pospeši do višav tudi zaradi pete skodelice kave ali drugih poživil, tudi alkohola, ki ga lahko ženske spijemo največ kozarček, moški pa največ dva kozarčka na dan. Ste se do sitega »napokali« čipsa? Če se želodec razširi in dvigne prepona, se vznemiri tudi srce, ki sloni na preponi. Ritem krčenja je moten in spreletavajo vas lahko prav neprijetni občutki.
In končno je za nepravilen ritem srca, ki zbuja strah, večkrat vzrok nepravilno delovanje ščitnice, katere zdravje je po 40. letu dobro čim večkrat preveriti.
Lažni alarmi
Bolečina v prsnem košu je v 40 odstotkih primerov zares srčne oziroma »mehanske« narave, v preostalih pa čustvene. Prav tako je neenakomeren utrip v 40 odstotkih primerov srčne narave, v preostalih pa čustvene in tudi omedlevica in slabosti so le v desetini primerov srčne, v preostalih pa čustvene narave.
Čustveni ljudje, ki se hitro vznemirijo, pač mnogo pogosteje tožijo o težavah s srcem, za kar imajo zdravniki celo strokoven izraz, to je nevrovegetativna distonija ali omajano simpatično živčevje.
In če pomislimo, kaj vse nas lahko čustveno vznemiri, potem nas lahko srce boli kar naprej. K stiskanju v prsnem košu lahko pripomorejo obremenjenost z delom ali partnerske težave, nekaterim pa »dvigne pritisk« že slabo vreme na dopustu.
V vseh teh primerih so alarmna znamenja pravzaprav lažna, kajti ne sproži jih srce, temveč največkrat človekov značaj. Prav ženske, ki smo občutljivejše, smo pogosto označene za »lažne bolnice«.
Je čustveno vznemirjenje nedolžno?
Še zdaleč ne. Če se nas strah oziroma skrbi polotijo za kakšen teden ali dva, potem pa se naše živčevje umiri, se potolaži tudi srce. Kar naprej povišan ali nereden srčni utrip pa lahko srce resno ogrozi, zato je, če se prebijamo skozi veliko življenjsko krizo, kakršna je ločitev, bolje tu in tam vzeti pomirjevalo in se dodobra naspati, kot pa gnati živce in z njimi srce do skrajnosti. In spet, zdrav življenjski slog, z rednim gibanjem in tehnikami sproščanja, od meditacije do joge, naj tudi v čustveni stiski nadomesti ponočevanje po lokalih ali lahkomiselno predajanje škodljivim navadam, kot sta kajenje in druženje z ljudmi, ki nam zbujajo neprijetne občutke.
