V dobrih dveh mesecih se je zvrstilo več kot 73 prireditev, na katerih je sodelovalo čez 4000 umetnikov iz več kot 30 držav, ogledalo pa se jih je prek 60.000 domačih in tujih obiskovalcev.
Med vrhunci 66. izvedbe velja omeniti gostovanje Akademskega državnega baleta Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga, Kitajskega plesnega gledališča Lanzhou, katalonske gledališke skupine La Fura dels Baus, Münchenskih filharmonikov, pianista Petra Benceta, sopranistke Diane Damrau, zasedbe Voca People, tenorista Marcela Álvareza, opere Rigolleto gledališča Carla Feliceja iz Genove z baritonistom Leom Nuccijem v naslovni vlogi in Filharmoničnega orkestra milanske Scale. Že tretje leto zapored je Ljubljana festival potekal tudi na turističnih ladjicah, ki so ob nastopih študentov Akademije za glasbo in Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani omogočale edinstven ogled mesta.
Ljubitelji kulture bodo sicer še lahko prišli na svoj račun – v četrtek jih čaka koncert Orkestra Slovenske filharmonije pod taktirko Marka Letonje, v petek vizualno-glasbeni spektakel zasedbe Laibach, v ponedeljek pa uprizoritev Goethejevega Fausta v režiji Tomaža Pandurja, premierno izvedenega na 63. Ljubljana Festivalu v koprodukciji SNG Drama Ljubljana in Festivala Ljubljana. Naslednje leto pa k nam prihaja sloviti Placido Domingo – tokrat v vlogi dirigenta.
In to predvsem po zaslugi umetniškega vodje in direktorja festivala Darka Brleka, ki za omenjeni festival živi že 26 let. Letošnja izvedba bo pri njem večinoma zapisana z zlatimi črkami. “Če se osredotočiva na kvaliteto in dogodke, ki so bili izvedeni, bi rekel, da je bil letošnji festival prav gotovo najzahtevnejši in največji festival do zdaj – pa tudi najuspešnejši, ne glede na to, da smo morali veliko prireditev zaradi nedokončane strehe v Križankah in vremena prestaviti – ampak niti ena ni odpadla iz tega razloga, tako da sem na to zelo ponosen. Tudi odzivi publike na prireditve in gostujočih umetnikov vrhunskega svetovnega razreda so takšni, da lahko rečemo, da smo velik festival,” nam je povedal Darko. Osebno je bil najbolj zadovoljen z otvoritveno predsatvo, gostovanjem Münchenske filharmonije in z Rigolettom, zelo pa obžaluje, da Križanke še vedno nimajo strehe. “Šla nam je že tretja sezona v Križankah. Križanke so kultni prostor. Žal mi je, da se takšna institucija, kot je Ministrstvo za šolstvo tega ne zaveda. To se mi zdi prav škandalozno, če ne že celo kriminalno,” poudarja Brlek, ki trenutno – kljub temu, da poletnega festivala še ni čisto konec – mrzlično ureja še zadnje podrobnosti za zimski festival ter snuje 67. edicijo poletnega.
