Pa da razjasnimo najprej, zakaj špargelj in zakaj grah. Če izhajamo iz botaničnega imena Lotus tetragonolobus, kar kaže na sorodnost z našo avtohtono na travnikih razširjeno navadno nokoto ali botanično Lotus corniculatus, bi bilo pravilnejše slovensko poimenovanje krilata nokota. Vendar so plodovi v obliki strokov podobnih grahovim in okus po šparglju kar silili po imenu špargljev grah ali špargelj – grah. Ponekod ga najdemo tudi pod imenom krilati grah.
Preberite tudi: V teh barvah boste jemali dih. Kliknite TUKAJ!
Krilata nokota zraste v višino in širino le okoli 30 cm. Grmičasto razrasli poganjki so bogato okrašeni z deljenimi listi, na koncu poganjkov pa nas od junija do avgusta razveseljujejo cvetovi temno rdeče barve. Oblika je nadvse podobna cvetu graha. Iz njih se razvijejo stroki nenavadnega videza. Strok, dolg le približno tri centimetre, pa je okrašen s štirimi vzdolžnimi krili.
Rastlina, ki domuje v deželah Sredozemskega morja, se zaradi nezahtevnosti kot gojena vrtnina počasi prebija tudi na naše vrtove. Seme aprila posejemo v lončke in rastline po 15. maju presadimo na prosto. Za boljši vznik seme dan pred setvijo namočimo v kamilični ali žajbljev čaj. Seveda lahko sejemo sredi maja kar neposredno na gredice. Med rastlinami naj bo 30 cm razmika. Ker špargljev grah sodi v družino metuljnic, si s pomočjo na koreninah živečih bakterij pridobi za rast pomemben dušik kar iz zraka. Zato gnojenje, tako kot pri grahu, bobu in nizkem fižolu, ni potrebno. Tla okoli rastlin redno zagrinjamo, da se ne izsušijo. V dolgotrajni suši zalivamo.
Julija pobiramo mlade stroke. Pobiramo redno, da spodbujamo novo cvetenje. Mlade stroke uporabimo kot stročji fižol, torej za enolončnice, juhe, omake, priloge in solate. Nenavaden videz in prijeten okus po špargljih nam nudita nešteto čudovitih kulinaričnih priložnosti.
