Po samo enotedenskem dopustu so rastline na mojem vrtu čisto ponorele in so se bohotno razrasle. Zdi se, da vse rastline veliko hitreje rastejo (to velja predvsem za plevel), ko nas ni doma. Tako sem se lotila pletja in čiščenja vrta, ki je bil videti že kot prava džungla. Izmed vsega plevela se je prav posebno razbohotil tolščak. Vendar sem se ga prav razveselila, saj je to okusna in tudi zdravilna rastlina. V zadnjem času je vse bolj priljubljena, ker vsebuje izredno veliko maščobnih kislin omega 3, največ izmed vse zelenjave in celo več kot nekatere ribe.
Rastlino so uporabljali za prehrano že v antičnem Egiptu, Grčiji in Rimu. Tisoče let je že priljubljena tudi v Indiji in na Kitajskem. Rimljani so jo jedli kot zelenjavo in jo tudi gojili na svojih vrtovih. V srednjem veku je bila priljubljena zelenjava že po vsej Evropi. Na žalost smo na njene dobre lastnosti in okusnost čisto pozabili in je za nas le še nadležen plevel, pridno pa kupujemo draga prehranska dopolnila (omega 3, vitamine, minerale ...) z dvomljivim učinkom. V Evropi je tolščak ostal priljubljen in v kulinariki uporabljan le v Franciji.
Za prehrano uporabljamo sveže mesnate liste, sveže ali posušene pa uporabljamo tudi v zdravilne namene.
V prehrani uporabljamo samo svežega. Obiramo mlade liste tik pred cvetenjem. V 18. stoletju je bil zelo priljubljena solata ali svež dodatek drugim solatam in juham. Uporabljamo ga svežega ali kuhanega. Dodamo ga lahko tudi smutijem ali sveže iztisnjenim sokovom. Zelo okusen je tolščakov pesto. Dodamo mu lahko še malce bazilike ali peteršilja. Tolščak uporabljamo kot prikuho, v receptih ga dodamo špinači ali jo v celoti zamenjamo z njim. Tolščaka ni priporočljivo kuhati v vodi, bolje ga je prepražiti ali podušiti. Nekateri njegove mesnate lističe vlagajo v kis ali olje.
Zdravilna juha s tolščakom
V Franciji je to zelo priljubljena jed. Navadno jo pripravljajo z mladimi listi kislice in dodajo zraven tolščak za izboljšanje okusa. Uporabimo seveda lahko tudi drugo zeleno listnato zelenjavo – špinačo, blitvo, rukolo, celo solatne liste oziroma kar imamo na razpolago.
Sestavine:
- 2 prgišči tolščakovih listov
- 1–2 prgišči kislice (lahko tudi špinače, blitve, rukole)
- 3 srednje veliki krompirji
- 1 čebula
- 2 stroka česna
- 5 skodelic vode ali juhe
- 1 dcl smetane (lahko sladke ali kisle)
- sol, poper, olivno olje, muškatni orešek
Priprava: Sesekljamo čebulo in jo prepražimo na olju. Dodamo česen, tolščak, grobo narezano listnato zelenjavo, krompir. Par minut pražimo, nato zalijemo z vodo ali juho in kuhamo, dokler se krompir ne zmehča, kakšnih 15–20 minut. Ko je kuhano, dodamo smetano in s paličnim mešalnikom zmešamo. Dodamo še začimbe po okusu.
Preberite tudi: Kako doseči kar najboljše rezultate. Kliknite TUKAJ!
Hrustljava solata s fižolom in tolščakovimi listi
Tolščak da tej okusni solati hrustljavost in je čudovita kombinacija s fižolom. Enako pripravimo krompirjevo solato s tolščakom.
Sestavine:
- 300 g namočenega ali svežega fižola v zrnju
- 2 veliki prgišči svežih tolščakovih listov
- 1 česen
- sok 1 limone
- žlica olivnega olja
- sol, poper
- po 1 velika žlica drobno sesekljanih zelišč: peteršilj, meta, list zelene
Priprava: Fižol čez noč namočimo ali uporabimo svežega in ga skuhamo. Odcedimo, damo v skledo in malce ohladimo. Dodamo liste tolščaka in druge sestavine. Po okusu začinimo. Dobro premešamo in pustimo stati vsaj eno uro, da se okusi prepojijo. Nekateri dajo tej solati sesekljane filete ičunov, a nam je bolj všeč brez njih.
Fattoush – orientalska solata s tolščakom
To je ena najboljših libanonskih solat. Poleti se prileže tudi pri nas, je osvežilna in zdrava.
Sestavine:
- 100 g tolščakovih listov
- ½ kg paradižnika
- 1 solatna kumara
- 1 bela čebula
- česen, limonin sok, sol, poper, olivno olje
- vsakega po 2 veliki žlici sesekljane mete in peteršilja
- popečene kruhove kocke
Priprava: Kruh zrežemo na kocke ali majhne rezine in ga popečemo v ponvi ali pečici. Paradižnik in kumaro zrežemo na drobne kocke, prav na fino sesekljamo tudi čebulo. Dodamo liste tolščaka in narezan peteršilj ter meto. Pripravimo polivko iz sesekljanega česna, limoninega soka, soli in olivnega olja. S polivko prelijemo solato in vse dobro premešamo. Dodamo še popečene kruhove kocke.
ZDRAVILO
Kot je že omenjeno, tolščak vsebuje med vso zelenjavo največ maščobnih kislin omega 3. Teh nam v sodobni prehrani najbolj primanjkuje. Pomagajo pa preprečevati bolezni srca in ožilja, krepijo imunski sistem. Listi so tudi dober vir vitamina C, E in A. Vsebujejo veliko mineralov in mikrohranil: kalcij, magnezij, kalij, železo, karotene, riboflavin, niacin … Tolščak niža krvni tlak in uravnava nivo krvnega sladkorja. Deluje diuretično in rahlo odvajalno.
Kot zdravilo so ga uporabljali že antični Grki. Prvi zapisi o njegovi zdravilni uporabi so se pojavili že 600 let pred našim štetjem. Rimljani so s tolščakom zdravili vnete oči, dermatitis, bolečine v glavi in trebuhu ter odstranjevali parazite.
Za zdravljenje uporabljamo liste. Sveže vključimo kar v vsakodnevno prehrano in so tako hrana in zdravilo obenem. Posušene pa uživamo zmlete v prah v kapsulah. Te jemljemo pri težavah s srcem in ožiljem ter za preprečevanje krvnih strdkov. Vzamemo po dve do tri dvestomiligramske kapsule na dan z veliko vode. Pri kožnih težavah si pomagamo s tolščakovimi prevretki in oblogami. Obloge pomagajo tudi pri mišičnih krčih.
Tolščak vsebuje veliko sluzi, ki blaži okužbe in vnetja v prebavnem traktu. Zaradi diuretičnega učinkovanja pa pomaga pri pogostih vnetjih sečil.
KOZMETIKA
Listi tolščaka imajo mehko sočno sredico, polno antioksidantov in snovi, ki zavirajo vnetja, zato so dobrodošli tudi pri negi kože. Hladijo in pomirijo vneto koži. Najbolje je uporabiti sveže v maski za obraz.
Pomlajevalna maska za obraz iz tolščaka
Sestavine:
- pest svežih tolščakovih listov
- žlička medu
- kakšna kaplja najljubšega eteričnega olja (neroli, smilj …)
Priprava:
Tolščak zmeljemo v blenderju v gosto kašo. Lahko jo nanesemo na obraz kar tako ali dodamo še malce medu in eteričnega olja. Nanesemo na očiščen obraz, pustimo učinkovati od 15 do 20 minut, nato spremo. Kožo očisti, osveži in napne.
Če nas piši žuželka, si boleče ali srbeče mesto natremo s svežim tolčakovim listom. Priporočajo ga tudi pri opeklinah, dermatitisu in kožnih vnetjih.
Tolščak uspeva po vsej Evropi kot enoletnica. Rad ima sončne lege in lahka, odcedna tla. Če ga zalivamo, bodo listi še bolj sočni in mesnati. Če nam sam od sebe uspeva na vrtu, ga bodimo veseli in ga pridno pojejmo. Kdor nima te sreče, pa si ga lahko poseje in goji kot zelenjavo, kar so delali včasih.
V ekološkem kmetijstvu zelo priporočajo njegovo gojenje, saj nima bolezni ali škodljivcev in ga ni treba zaščititi z raznimi škropivi – uspeva sam od sebe.
Obstaja tolščak z zlatimi listi (Portulasca oleracea var. Aurea), ki ga gojimo za prehrano in okras. Tudi ta je enoleten, a dobro prenaša nižje zimske temperature in ga lahko sejemo jeseni, pobiramo pa zgodaj pozimi ali zgodaj spomladi, ko še ni veliko drugega na razpolago. Zelo lep je kot nizka obroba zelenjavnim ali zeliščnim gredicam.
V vrtnarijah z enoletnicami prodajajo okrasne vrste tolščaka (Portulaca grandiflora). Ti imajo zelo lepe velike cvetove, a manjše liste kot običajni tolščak in zato teh sort ne uporabljamo v prehrani, čeprav so ravno tako užitne.
ZANIMIVOSTI
Po starih vražah nas tolščak varuje pred zlimi duhovi. Rimski pisatelj Plinij je priporočal, da ga stalno nosimo kot amulet okrog vratu.
Seme tolščaka ostane kaljivo v zemlji kar 40 let.
OPOZORILO
Tolščak je varna rastlina, priporočljiva za vse. Na jedilnik ga vključimo čim večkrat.
Nosečnice naj tolščak jedo zmerno. Kdor je nagnjen k ledvičnim kamnom, pa naj se tolščaka izogiba, ker vsebuje oksalno kislino.
