Sejem Gartentage Freising spada med uveljavljene tovrstne prireditve, saj je bil med prvimi v Nemčiji. Pobudnica Anita Fischer, ki ima sicer svoj studio za oblikovanje vrtov, je že sredi 90. let prejšnjega stoletja zaznala rast zanimanja za vrtove. Pri izboru sodelujočih je kriterije postavila zelo visoko, zato se na njem res predstavljajo tisti vrtnarije ter ponudniki pohištva, drobnih pripomočkov, orodja, knjig, čebelarskih izdelkov in drugega, ki spadajo med najboljše na svojem področju. Sodelujejo Nemci, Avstrijci, Francozi, Angleži.
Njene počitnice v Sloveniji
Na dvorišču nekdanjega benediktinskega samostana torej vsako leto drugi konec tedna v maju postavijo več kot sto stojnic. Sejem pa ni le ponudba in prodaja, temveč prirediteljica tudi izbere državo, ki jo na sejmu njeni predstavniki približajo obiskovalcem s predavanji o vrtovih, flori in drugimi, s hortikulturo povezanimi temami. Za letošnje leto je Anita Fischer izbrala Slovenijo, na katero jo vežejo lepi spomini, saj je kot otrok s starši prihajala sem na počitnice, pa tudi pozneje se je vračala k nam. Na odprtju sejma, pa tudi pozneje ob predstavljanju naših strokovnjakov ter drugih sodelujočih, je Fischerjeva govorila o naši deželi s številnimi presežniki.
Podpora Republike Slovenije našim predstavnikom
Tokrat se je prvič v zadnjih desetih letih, odkar na sejmu namenjajo pozornost posamičnim državam, zgodilo, da je k temu pristopila tudi izbrana država s svojimi organi. Generalni konzulat Republike Slovenije v Münchnu se je dejavno vključil v pripravo sejma in pomembno obogatil program sejma ter odlično predstavil našo Slovenijo. Pobrateni mesti, Freising in Škofja Loka, so znova povezali s pomočjo škofjeloškega Čebelarskega društva, to je na sejmu predstavilo svojo dejavnost, še posebno v povezavi z bližajočim se svetovnim dnevom čebel. Prejeli so priznanje za najbolje urejen predstavitveni prostor! Priznana izdelovalka modelčkov loških kruhkov Petra Plestenjak Podlogar je prikazala izdelovanje teh modelčkov.
Ob odprtju sejma je obiskovalce nagovorila generalna konzulka Dragica Urtelj, navedla sodelujoče slovenske predstavnike in se zahvalila prirediteljem za povabilo. Več kot dober sprejem so doživeli člani okteta saksofonistov Konservatorija za glasbo in balet iz Ljubljane, ti so prisotne osvojili že s prvo skladbo, njihovo interpretacijo ene od Bachovih kompozicij.
O slovenski flori, vrtovih, vrtnicah in vrtnarjenju
Vse tri dni sejma so v posebni dvorani naše lepote in znanje predstavljali z besedo in s fotografijami slovenski strokovnjaki in vrtnarji. Oblikovalec vrtov Borut Benedejčič je s pomočjo partnerke Tanje Godnič opisal svoje tri nagrajene projekte na londonskih vrtnarskih razstavah ter pojasnil, zakaj je Kras zanj neusahljiv izvir navdiha. Vrtnarja Gorazd in Ignac Mauer iz Šentjurja pri Celju sta opisala številne redke rastline, ki jih gojita, in spregovorila o tem, zakaj sploh vrtnarita. Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok slovi kot priznan preučevalec vrtnic, kar je znova dokazal z nizom zanimivih anekdot in dejstev o vzgoji ter vlogi teh grmov na območju Srednje in Vzhodne Evrope. Vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Jože Bavcon in njegova sodelavka mag. Blanka Ravnjak sta poslušalcem nakazala, zakaj smo Slovenci lahko ponosni, ker imamo še vedno veliko cvetočih travnikov. Prisotni so po predavanju izrazili skrb, kako je mogoče ohraniti to floristično bogastvo. Barviti travniki so bili s fotografijami predstavljeni tudi na razstavi v hodniku stavbe, na katere dvorišču se je odvijal sejem.
Slovencev za poldrugi avtobus!
Seveda pa je bil sejem namenjen tistim, ki radi vrtnarijo. Skoraj ni bilo obiskovalca, ki ne bi nosil vsaj ene vrečke s sadikami ali pa kak vrtni okrasek; mnogi so uživali ob napitkih in prigrizkih na toplem soncu vse dni. Prispel je tudi poln avtobus ljubiteljev vrtnarjenja iz Slovenije, tako da lahko z gotovostjo zapišem, da so bili Slovenci v Freisingu te dni gotovo najštevilnejši »tujci«.
Prijazen sprejem bavarskih gostiteljev ter veliko zanimanje za naše delo in rastlinstvo sta potrdila, da ljubiteljev hortikulture ne ločita ne jezik ne razdalja, ampak ju povezujta ljubezen do narave in občutek za lepo.
