V mariborskem kliničnem centru so potrdili, da se je enoletni deček okužil z ošpicami. Bil je v stiku z odraslim moškim, ki je prišel iz Srbije, kjer je verjetno zbolel, cepljen pa (še) ni bil. Ko so zdravstveni delavci v Mariboru ugotovili, da je bil otrok v stiku z okuženim, so ga sicer cepili, vendar se obramba v malem telesu še ni uspela vzpostaviti. Deček prej ni bil cepljen, ker za to še ni bil dovolj star. Mariborski strokovnjaki so z natančnimi ukrepi poskrbeli, da se bolezen ne bo širila.
Strah na Hrvaškem
Tudi v Dubrovniku so hospitalizirali 34-letnega bolnika, okuženega z ošpicami. Cepljen ni bil, pred kratkim pa se je vrnil s Kosova (od koder izvira njegova družina), kjer je bil dva tedna na obisku. Kot pravijo hrvaški zdravstveni delavci, se bolnikovo stanje izboljšuje in bo lahko kmalu zapustil bolnišnico.
Strah pred epidemijo tik pred začetkom turistične sezone bi lahko močno škodoval hrvaškemu turizmu, zato so se pristojni zbrali na sestanku, da bi se dogovorili o ukrepih. Najprej so obiskali vse ljudi, ki so bili v stiku z okuženim, kar predvsem velja za zdravstvene delavce, ki so skrbeli zanj (ko še ni bilo znano, da ima ošpice). Ali je koga okužil ali ne, še ni jasno. Zato so javno pozvali vse zdravnike, da so posebej pozorni, če pride v njihovo ambulanto bolnik z znaki, podobnimi ošpicam. Tudi pediatre so opomnili, naj opozarjajo starše na pomembnost cepljenja, naročili pa so tudi dodatne odmerke cepiva. Če bi zdravnik opazil, da ima bolnik povišano telesno temperaturo, težave z dihali in izpuščaje po telesu, naj pomisli na možnost, da ima ošpice, in ravna skladno s tem. To pomeni, da bolnika pošlje na laboratorijske preiskave, obenem pa ga podrobno izpraša o vsem, kar bi lahko bilo povezano z okužbo. Predvsem pa si mora zabeležiti, kje in s kom je bil okuženi v stiku.
Slabša precepljenost
Tudi na Hrvaškem se je precepljenost zmanjšala. Že pred leti so začeli opozarjati na nevarnosti, ki grozijo necepljenim otrokom, če zbolijo kasneje. Smrtnost okuženih in necepljenih je eden na tisoč (zbolelih) ljudi. V zadnjega pol leta se je precepljenost sicer spet povečala. Zaradi vseh skrb vzbujajočih vesti v zvezi z zapleti, ki jih ošpice lahko povzročijo, se je očitno več staršev odločilo cepiti svoje otroke. Sicer je precepljenost na Hrvaškem več kot 95-odstotna. Težava je, da je nižja pri predšolskih otrocih – lani ni bilo cepljenih 4400 dojenčkov od 40.026, kolikor se jih je rodilo. Kljub temu dr. Stjepan Đuričić (vodja oddelka za infektologijo in dermatovenerologijo splošne bolnišnice Dubrovnik) pravi, da epidemije ne pričakuje, temveč občasne okužbe. Ošpice so se ponovno pojavile že konec lanskega poletja, zato so imeli dovolj časa, da so začeli z opozorili in ukrepi. »Ne morete biti malo v 2. stoletju in malo v 18., ko so ljudje zaradi ošpic umirali,« je dejal dr. Đuričić.
Porazno stanje v Srbiji
Srbski spletni časopis pa poroča, da je v Srbiji in v občinah na Kosovu, kjer je srbsko prebivalstvo v večini, od lanskega oktobra do danes za ošpicami zbolelo 5318 ljudi. Petnajst jih je zaradi zapletov umrlo. 33 odstotkov bolnikov so hospitalizirali. Dva sta zbolela za vnetjem možganov, pljučnico pa je dobilo 554 bolnikov. Med zbolelimi je bil najmlajši 15 dni star dojenček, najstarejši pa je imel 71 let. Največ obolelih je bilo v starosti med pet in 30 let. 95 odstotkov zbolelih ni bilo cepljenih. Prvo smrtno žrtev v Srbiji po 20 letih so zabeležili decembra 2017.
Največ obolelih v Srbiji je v Beogradu in Nišu, na tretjem mestu pa je Pčinjsko okrožje. Aprila letos so pristojni za zdravstvo v Srbiji objavili tudi podatek, da je za ošpicami zbolelo najmanj 30 ljudi, ki delajo v srbski vladi (na skoraj vseh ministrstvih). V državi je umrljivost okuženih z ošpicami precej visoka: eden na 350 ljudi. Vsi umrli so bili mlajši od 45 let. Ošpice so pogoste tudi v Romuniji (kjer jih je bilo lani največ), Italiji in Ukrajini. Svetovna zdravstvena organizacija med vzroki za to navaja manjšo precepljenost, posebej med marginalnimi skupinami, prekinitve v dobavi cepiva ali slab nadzor nad boleznijo. V BiH so staršem zagrozili s kaznovanjem, če svojih otrok ne bodo dali cepiti.
Ena najbolj nalezljivih bolezni je lahko smrtno nevarna
Ošpice so ena najbolj nalezljivih bolezni, za katerimi najpogosteje zbolijo otroci, a tudi odrasli, če niso bili cepljeni. Virus se prenaša kapljično, se pravi s tem, da izkašljana kapljica pride v dihala zdravega človeka, in sicer se virus zadržuje v prostoru še nekaj ur po tem, ko ga je okuženi zapustil. Inkubacijska doba je od deset do dvanajst dni, ko se navadno pojavijo prvi znaki. Vendar to ni povsem zanesljivo, saj lahko traja tudi do tri tedne. Bolezen se večinoma začne z visoko temperaturo, ki jo lahko spremljajo kašelj, izcedek iz nosu, tudi vnetje oči. Po dveh dneh se pojavijo tipični izpuščaji na sluznici ustne votline, nekaj dni pozneje pa tudi po drugih delih telesa. Po kakih sedmih dneh izpuščaji počasi izginejo. Koža se lahko na mestih, kjer so bili, olupi. Zapleti se pojavijo več tednov pozneje: vnetje srednjega ušesa, pljučnica, vnetje zgornjih dihalnih poti, vročinski krči, driska, lahko tudi vnetje možganskih open. Statistični podatki pravijo, da je smrtnost v razvitih državah do en odstotek, v nerazvitih pa je od tri- do celo 30-odstotna. Najnevarnejši zaplet je subakutni sklerozirajoči panencefalitis, ki pa je na srečo zelo redek. Pojavi se lahko celo nekaj let po okužbi. Zaplet je najbolj nevaren za tiste, ki se okužijo kot dojenčki.
Kako preprečiti okužbo
Če potujete v državo, kjer je verjetnost za okužbo z ošpicami večja, se najprej prepričajte, ali ste cepljeni. Če ste (in so cepljeni tudi otroci, ki potujejo z vami), je strah odveč, previdnost pa je vseeno potrebna. Poleg v državah nekdanje Jugoslavije se lahko okužite skoraj kjerkoli na svetu, tudi zelo razvite evropske države niso izjema. Nevarnejše so države Srednjega vzhoda, Azije, Tihomorskega otočja, Afrike in ZDA. Strokovnjaki svetujejo, da morajo dobiti dojenčki med šestim in enajstim mesecem en odmerek cepiva proti ošpicam, če potujejo v tujino. Rutinsko namreč prvi odmerek dobijo šele, ko dopolnijo eno leto starosti. Tisti otroci, ki so bili prvič cepljeni pred enim letom starosti, morajo drugi odmerek dobiti po prvem rojstnem dnevu, in sicer dvakrat v najmanj 28 dneh.
Drugi nasveti pa so: pogosto umivanje rok, izogibanje tesnejšim stikom (objemanje, poljubljanje), pokrivanje ust in nosu, če kašljate ali kihate (z robcem ali v rokav, ne v dlan), če voda in milo nista dostopna, uporabljajte dezinfekcijski gel, s katerim si pogosto namažite roke, ne dotikajte se oči, nosa in ust, če niste prepričani, da so roke čiste.
