Naj bo mogočno šumenje morja, leni tok reke, poskočno preskakovanje kamenja bližnjega potoka ali samo tanek curek vode iz vodnega motiva na domačem vrtu, nam je zvok pretakajoče se vode domač in nas pritegne, da ustavimo korak in mu prisluhnemo. Pomiri nas in zapelje v sanjarjenje. Če k zvoku prištejemo še pogled na vodno gladino, ki nas dobesedno začara, saj bi nanjo lahko strmeli ure in ure, je kristalno jasno, zakaj skoraj ni vrta, na katerem ne bi našli vsaj za lužo velikega bajerja, bazena ali bazenčka. Tiste pa, katerih vrtovi samevajo brez družbe vodnega motiva, vodi zmotno prepričanje o njegovi velikosti, saj menijo, da mora biti dovolj velik, kar pa predstavlja precejšen denarni znesek, velika zemeljska dela in tudi žrtvovanje dela vrta.
Vendar ni nujno, da je tako. Vodni motiv s pretakajočo se vodo lahko uredimo tudi drugače, z malo sredstvi, brez velikih zemeljskih del, brez posegov v vrtno zasaditev in zmanjšanja obsega vrtnih gredic ter, kar je najpomembnejše, brez tuje pomoči, samo s svojimi rokami in znanjem. Z malo potrpljenja, spretnosti in iznajdljivosti bo v dnevu ali dveh na vrtu že slišati pomirjujoče žuborenje vode in prepričana sem, da bo mali vodni motiv postal najbolj zanimiva in obiskana točka domačega vrta.
Ob manjše kamnito korito, ki ga postavimo na rob terase ali ob vrtno pot, v tla zabijemo na enem koncu zašiljen lesen kol. Njegov vrh okrasimo s keramično ali kovinsko posodo, lahko tudi z navadnim cvetličnim lončkom, v katerega posadimo, na primer, drobnolistno hosto, nižje rastoče trave ali cvetočo enoletnico. Še prej pa ob kolu napeljemo in pritrdimo cev za vodo (lahko navadno plastično, saj bo vodni motiv v uporabi samo poleti) in ob vznožju korita pod kup kamenja skrijemo majhno vodno črpalko. Namesto kamnitega korita lahko sami naredimo polkrožno betonsko posodo. Potrebujemo dva različno velika plastična umivalnika ali vedri, nekaj cementa, pesek in vodo. Najprej večjo plastično posodo naoljimo in tanko obložimo s časopisnim papirjem, nato pa z zidarsko lopatico ob stene nanesemo približno sedem centimetrov debelo plast redko namešanega betona. Za dokončno obliko na betonsko oblogo v večji posodi postavimo na spodnji strani tanko naoljeno manjšo posodo, jo pritisnemo in zavrtimo tako, da se beton enakomerno porazdeli po dnu prve posode. Pustimo, da se beton strdi, zatem pa odstranimo kalupa oz. plastični posodi.
Če bi zvok vode na vrtu radi še poudarili, se zgledujmo po godbi na pihala, po domače »pleh muziki«. V pločevinasti vedri pritrdimo več manjših pločevinastih posod in posodic ter nanje usmerimo curek vode, ki se iz obeh veder pretaka s pomočjo vodne črpalke.
Če lastnik vrta dobro pozna kakšnega lončarja ali z njim celo prijateljuje, je v prednosti pred drugimi, saj njegov vrt lahko krasi prav poseben vodomet. Kljub ponosu naj lastnik zaradi občutljivosti materiala jeseni ne pozabi umakniti male lončarske umetnine, saj jo lahko uniči že prva zmrzal.
Če lončar ni naš znanec in so pri hiši majhni otroci, bo dobrodošla tudi preprostejša rešitev. Vsi drugi pa lahko rečejo samo: »Hec mora biti!«
Med počitnicami lahko skupaj z otroki in zanje ustvarimo prav posebno umetnino. V vodoodporno vezano ploščo zavrtamo luknje za pritrditev cvetličnih lončkov in umivalnika ter jo prebarvamo. Z enako barvo prebarvamo tudi umivalnik ali vedro. Drugo vezano ploščo, po merah enako prvi, izrežemo v obliki sončnih žarkov in jo kot mozaik oblepimo z rumeno obarvanimi delci plastike ali keramike, nato pa jo nalepimo oziroma pritrdimo na prvo, prej pobarvano ploščo. S pomočjo izvrtanih lukenj nato na ploščo pritrdimo plastične cvetlične lončke kontrastnih barv in po želji nalepimo nekaj školjk ali plastičnih ribic, s katerimi lahko napolnimo tudi umivalnik, v katerega se steka voda. Plastični lončki morajo biti pritrjeni tako, da se voda preliva iz enega v drugega. Cev za vodo, električni kabel in vodno črpalko skrijemo za ploščo, ki jo bodisi prislonimo ali pritrdimo na steno.
