Estrada

Pred odločitvijo za cepljenje: kaj morate vedeti o HPV?

Marijana Mandić, Maja
10. 5. 2018, 13.01
Deli članek:

Človeški papilomavirusi (v nadaljevanju HPV) so virusi v naši koži in sluznicah, s katerimi se vsaj enkrat v življenju okužimo vsi. Večinoma so nenevarni, kar nekaj tistih, ki povzročajo raka materničnega vratu, pa lahko zaustavimo s cepljenjem.

Dreamstime

Kako se okužba prenaša

Prenaša se s telesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe, kot so ljubkovanje, stiki s kožo genitalnega predela, vaginalni, analni in oralni spolni odnosi. Med deli telesa jo lahko prenašamo tudi z rokami. Okužba se lahko prenese tudi z matere na otroka.

Katere bolezni povzročajo HPV

Poznamo več kot 200 genskih različic HPV, ki jih imenujemo genotipi. Okoli 45 genotipov HPV povzroča okužbe spolovil, rodil in predela okoli zadnjika. Večina okužb ni nevarnih in ne povzročajo nobenih težav. Ko povzročijo bolezen, pa je ta odvisna od različice HPV, s katero se okužimo.

Nevarnejši HPV povzročajo predrakave spremembe in raka. Nevarnejših genotipov je okoli 13, med njimi je daleč najpogostejši HPV 16, sledi mu HPV 18. Dolgotrajna okužba s temi genotipi lahko povzroči predrakave spremembe in raka materničnega vratu, redkeje pa tudi raka nožnice ter zunanjega spolovila, zadnjika in raka ustnega dela žrela pri obeh spolih. Od okužbe do razvoja raka mine običajno več let, tudi od 10 do 30.

Manj nevarni HPV povzročajo genitalne bradavice in spremembe sluznice spolovil, ki praviloma ne napredujejo v raka. Med njimi sta najpogostejša genotipa HPV 6 in HPV 11.
Kožni genotipi povzročajo različne vrste kožnih bradavic. Med njimi so najpogostejši HPV 2, HPV 27 in HPV 57.

Kako potekajo okužbe s HPV

Večina okužb s HPV poteka brez znakov bolezni in zanjo sploh ne vemo. Te okužbe so prehodne in minejo brez posledic v enem do dveh letih. Celo okužbe z nevarnejšimi genotipi HPV so najpogosteje le prehodne narave in nikoli ne bodo povzročile bolezni. Včasih pa so dolgotrajne in v mirujočem, precej nevarnem stanju. Če jih povzročajo nevarnejši tipi HPV, lahko namreč povzročijo predrakave spremembe visoke stopnje. A ker tudi te spremembe praviloma ženski še ne povzročajo nobenih težav in so prostemu očesu nevidne, jih lahko odkrijejo le z mikroskopskim pregledom brisa materničnega vratu, ki ga odvzame ginekolog. Znan je tudi kot test PAP, poimenovali pa so ga po njegovem izumitelju, grškemu zdravniku Georgu Papanicolaouu.

Zaradi učinkovitega odkrivanja in zdravljenja predrakavih sprememb v okviru državnega programa ZORA je rak materničnega vratu v Sloveniji v zadnjih letih redek, zboli le od 110 do 120 žensk letno. Odzovite se povabilu na pregled!

Pozitiven izvid še ne pomeni, da imate že kar predrakave ali rakave spremembe materničnega vratu, potrebujete pa dodatne ginekološke preglede, da se preveri, ali je okužba povzročila patološke spremembe ali ne.

Pozitiven test HPV pa kliče po zdravljenju. Predrakave spremembe materničnega vratu operativno zlahka odstranijo, po zdravljenju tudi ne bi smeli imeti težav z zanositvijo. A če se je maternični vrat z izrezovanjem nekoliko skrajšal, je plod bolj ogrožen zaradi prezgodnjega poroda. Spremembe celic nižje stopnje pa običajno zdravijo zgolj z laserjem.

Okužbe z manj nevarnimi HPV lahko povzročijo genitalne bradavice, ki jih opazite kar sami ali pa jih odkrije ginekolog, lahko tudi dermatolog. Tudi zdravil naj bi jih le dermatolog.

Kako lahko zmanjšamo nevarnost za okužbo s HPV

Pred okužbo s HPV se lahko delno zaščitimo tako, da čim bolj upoštevamo načela varne spolnosti. Za mlade je zelo pomembno, da se v spolnost podajajo čim pozneje, s partnerjem, ki ga poznajo in mu zaupajo. Pomembna je uporaba kondoma, ki prenosa okužbe s HPV na žalost ne prepreči popolnoma, ščiti pa pred prenosom drugih bolezni. Eden najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje okužbe s HPV in s HPV povezanih predrakavih sprememb ter rakov pa je cepljenje.

S cepljenjem lahko preprečimo od 70 do 90 odstotkov raka materničnega vratu, od 50 do 85 predrakavih sprememb visoke stopnje, od 20 do 90 odstotkov drugih s HPV povezanih vrst raka, kot so raki zunanjega spolovila, zadnjika in ustnega dela žrela pri obeh spolih ter raka nožnice, ter več kot 90 odstotkov genitalnih bradavic in skoraj vse tako imenovane papilomatoze grla.

Cepljenje je najučinkovitejše pred začetkom spolnih odnosov, po njih pa ščiti le pred tistimi HPV, s katerimi še niste bili okuženi. Pri nas je cepljenje na voljo tako za deklice kot dečke od devetega leta starosti naprej. Je celo v državnem programu cepljenja od leta 2009, in sicer za deklice v 6. razredu osnovne šole, torej je brezplačno. Še več, na voljo je tudi za zamudnice, vse dokler se dekleta redno šolajo.

H ginekologu vsaka tri leta

Čeprav je vaša hči cepljena in je zato mnogo manj ogrožena, da bo zbolela za predrakavimi ali rakavimi spremembami materničnega vratu, pa jo še vedno ogrožajo genotipi HPV, ki jih cepivo ne pokriva. Zato naj jo preventivno pregleda ginekolog vsaka tri leta.

Dobro je vedeti

Pogosto se ne da določiti, kdaj je do okužbe prišlo. Zato se lahko ta pojavi tudi pri ženskah, ki so v dolgotrajni in trdni partnerski zvezi ali že dlje niso imele intimnih stikov. Ugotovitev okužbe s HPV zato ne pomeni nezvestobe!

Preberite tudi: Za lepa vrat in dekolte. Kliknite TUKAJ!