Rožico, ki jo je za materinski dan poklanjal svoji mami, zadnja leta odnaša na njen grob, saj sta bila zelo povezana, pravi Mitja Ferenc.
»Bil sem edinec in danes vem, da mi je mama, čeprav so bile takrat razmere bolj skromne, brala želje iz oči. Predvsem moje glasbene želje,« o svoji mami Bredi pripoveduje Mitja, ki ne bo nikoli pozabil, koliko je tvegala, ko mu je daljnega leta 1975, ko so bili čisto drugi časi in ljudje niso tako potovali v tujino kot danes, z veliko materinske ljubezni uspela pritihotapiti in mu podariti prvo kitaro. »Skrivala jo je pod prevelikim plaščem, ko je potovala s Poljske. Še zdaj mi ni jasno, kako jo je uspela pretihotapiti mimo vseh carinikov,« se spominja in dodaja, da se mora za velik del svoje začetne glasbene poti zahvaliti prav njej, ki ga je podpirala in verjela vanj.
NJEGOVA NAJVEČJA OBOŽEVALKA
»Zelo je uživala in kar sijala je zadnja leta svojega življenja, ko je hodila na velike koncerte mojih Prifarcev v Cankarjev dom. Navduševala se je nad vsem, nad scenariji, ki jih piše moja Rosvita, in seveda nad našo ljudsko glasbo,« pravi profesor, ki je zadovoljen, ko vidi, da se Rosvitin sin Filip vedno spomni materinskega dne in svojo mamo razveseli s šopkom, ravno tako kot jih je vsa leta svoji mami prinašal Mitja. Letos se bo svoji mami, pa tudi drugim, poklonil s koncertom v Litiji, ki se ga že zelo veseli, saj bodo ob njem nastopali sami prekaljeni glasbeni mački – od Petra Graša do Nuše Derenda, ki poje tudi naslovno pesem v najnovejši televizijski smučarski sagi.